Koledar rojstnih dni za vsa leta

Brezplačni koledar rojstnih dni

Piše: mamica Petra

Bil je čas novoletnih praznikov in z družbo smo bili v Rotterdamu na Evropskem srečanju mladih. Spali smo pri fantastični družini in na ta način spoznavali Nizozemsko kulturo in način življenja. Poleg božanske hrane, prijetnega vzdušja in raziskovanja mesta ne bom nikoli pozabila njihovega stranišča. Na vratih stranišča je visel koledar z rojstnimi dnevi. Ne koledar za posamezno leto, ampak “splošni” koledar. To se mi je zdela tako fantastična ideja, da sva se s Kristjanom že takrat odločila, da bova v svojem domu zagotovo imela koledar z rojstnimi dnevi na WC-ju. Ko greš namreč zjutraj na potrebo, vmes pokukaš še na koledar, se spomniš slavljenca in mu napišeš sporočilce, ga pokličeš ali obiščeš. Koledar sva sicer dala izpolniti kar svatom na poroki, saj sva tja povabila najine najbližje in od takrat naprej (se trudiva) vsem čestitati za njihov praznik.

Koledar nama je za poroko ustvaril Klemen Breznik. Da ga boste lahko natisnili tudi vi, da dobite spodaj v PDF formatu (priporočena velikost tiska pa je A2).

Splošni koledar rojstnih dni

PDF dokument prenesite tukaj.

 

Mama na telefonu

Sram me je

piše: mamica Ana

Mislim, da me še nikoli v življenju ni bilo tako zelo sram. No, mogoče enkrat, ko sem pri šestih letih v trgovini ukradla paket čigumov in sem jih morala odnesti nazaj in se opravičiti. Drugič pa včeraj. Klara je prišla iz vrtca, najedli smo se, potem pa je želela, da se igram z njo. Tisti trenutek še nisem mogla, saj sem želela še pomit posodo in nekaj pospravit. Rekla sem ji, da takoj ko pospravim. Ko sem končala, sem se usedla na kavč in vzela telefon v roke, saj mi je vmes piskal za sporočilo. Klara je spet prišla k meni in me prosila, naj se igram z njo. Rekla sem ji, da takoj, ampak moram še nekaj odpisati. Seveda se ni končalo pri tistem sporočilu. Klara me je še nekajkrat prosila, potem pa zavpila, naj dam proč telefon! Uf, zavedala sem se, da me je vmes še 100x prosila, naj se igram z njo. Mislim, da ni potrebnih več besed, izgovorov. Sram me je bilo, zelo. Ker seveda to ni bilo prvič. Bilo je pa prvič da je Klara tako očitno povedala, da jo to zelo moti. Kako zelo sem ji hvaležna.

Vem, da mi bo žal za vse trenutke, ki jih preživim na telefonu namesto z mojima hčerkama. Še bolj pa mi bo žal za zgled, ki jim ga s tem dajem, da je življenje na telefonu bolj zanimivo, kot življenje z njima.

Preberi še

Drugorojen otrok

Moji drugorojenki

piše: mamica Ana

Draga moja drugorojenka!

Med nas si prišla, nadvse zaželjena. Bila sem že mama, vedela sem, kaj me čaka, zato sem se te še toliko bolj veselila. Tako zelo kot midva z atijem, se te je razveselila tvoja starejša sestra. Ona naju je pripeljala v starševstvo, ti pa si nama odprla razgled čisto drugega sveta. Koliko skrbi sem imela, kako vaju bom uspavala obe naenkrat, kako obe potolažila, obe nahranila. Ti pa si to tako preprosto izpeljala. Tako preprosto, kot znate le drugorojenci – potrpežljivo. Ja, naučila si me potrpežljivosti. No, še vedno me učiš. Pa ne, ker bi morala biti ob tebi tako potrpežljiva, ampak ker si ti tako potrpežljiva. Ti veš, da najboljši učijo z zgledom. Ti nikdar ne boš imela luksuza, kot ga je imela tvoja starejša sestra – mame, ki ima čas samo zate. Ti še vedno nisi dobila svoje posteljice, ker v njej spi tvoja sestra in v naši sobici ni prostora za še eno. Ti si še vedno moraš izboriti svoj čas v naročju mame, kateremu se tvoja sestra tako težko odpove. Ti moraš prestati marsikateri udarec, spodrsljaj svoje sestre, ki želi pozornost. Tebi ne morem posvetiti toliko časa in pozornosti, kot sem je tvoji sestri. Oprosti. A prosim, ne obupaj, ne odnehaj, zahtevaj svoje. Ne bodi preveč potrpežljiva. Vem, da me potrebuješ. Spomni me, zakriči, preglasi svojo sestro.

Saj vem, ni to tvoja dolžnost. Moja je. Potrebuješ me prav toliko, kot tvoja sestra, le, da tega ne pokažeš tako zelo. Rada te imam, tako kot tvojo sestro, le da tega ne pokažem tako zelo.

A draga moja drugorojenka, ker si druga, imaš že celo življenje ob sebi prvo. Imaš sestro, zaradi katere dobiš vsaj 10 poljubčkov na dan več. Sestro, zaradi katere je vsako jutro vse prej kot zaspano in dan vse prej kot dolgočasen. Zaradi nje se že davno več ne igraš z dojančkastimi igračami, Duplo kocke so zakon. Ona ti pobere jabolko, ko ti pade na tla, zapoje ti pesmico, ko jočeš v avtu in vedno vpraša po tebi, ko grem po njo v vrtec.

Si druga in v življenju je pač tako, da si prvi, drugi, tretji … A v resnici ni tako pomembno, katero mesto zasedeš. Pomembnejša je disciplina, v kateri tekmuješ. Našla boš tudi mesta, kjer ne bo tekmovanja, ne bo stopničk in upam, da boš v življenju začutila, da je v mojem srcu prostor brez stopničk.

Preberi še

Otrok in studentski boni

Otrok in študentski boni

Študentje, ki ste mame ali očetje, imate pravico do desetih (10) dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Ta pravica se šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko eden od staršev.
Kako urediš dodatne študentske bone?
Na točko SŠP prineseš potrebno dokazilo: kopija rojstnega lista otroka, indeks ali študentska izkaznica ali originalno potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, kateremu mora študent predložiti na vpogled osebni dokument. Ob tem študent podpiše izjavo, da ni zaposlen oziroma iskalec zaposlitve.
Kako koristiš študentske bone zase in otroke?
Za vsak obrok, ki  ga koristiš, pokličeš številko na 1808 in predložiš svoj osebni dokument..
Še nekaj informacij, ki utegnejo priti prav:
  • V primeru, da imate enega otroka, morajo preteči 4 ure časa med 2 in 3 unovčeno subvencijo (če koristite dve subvenciji naenkrat). Primer: starš študent unovči dve subvenciji (zase in za otroka). Po tem mora preteči 4 ure.
  • Če koristite najprej 1 subvencijo in čez 2 uri še eno, mora za koriščenje naslednje preteči 4 ure od koriščenja prve in naslednjo 4 ure od koriščenja druge. (V primeru, da imate enega otroka.)
  • Za vsakega otroka lahko dobi dodatnih 10 študentskih bon na mesec en izmed staršev. V primeru več otrok lahko vse bone dobi eden izmed staršev ali pa vsak starš za enega otroka (če imata starša na primer 2 otroka) (podrobnejša definicija 8. člen ZSŠP. ) Pogoj je seveda, da sta oba starša upravičenca (če želita oba uveljavljati pravico). ZSŠP, 6. člen.
  • Otrok mora biti ob koriščenju bonov navzoč, saj je na podlagi zakona prav otrok upravičenec (8. člen ZSŠP, drugi odstavek).
Če te zanima več o pravicah študentskih staršev : PRAVNE INFORMACIJE

Preberi še

activity junior

Darila za poroko

Piše: Petra

Ko sva se pred tremi leti sama poročila, naju je ogromno ljudi spraševalo, kaj nama naj kupijo za poroko. V bistvu nisva potrebovala ničesar, saj sva v najemniškem stanovanju že imela hladilnik, pralni stroj, pa tudi posodo in ostale stvari sva si želela kupiti in izbrati sama. Najmanj, kar sem si želela je, da mi kdo kupi drag pribor, mikrovalovko, za katero nisem imela prostora ali čajne skodelice, da bi imela 20 parov različnih na polici.

Ko kupujete darila za poroko, najprej pomislite na par, ki mu bo darilo namenjeno ali ga kar povprašajte kaj potrebuje. Če mladoporočenca naredita seznam želja, ne oklevajte in kupite nekaj po svojih denarnih zmožnostih z njunega seznama. Če pa si zaželita samo vašo prisotnost in morda denar, poleg le-tega ne kupujte lovilcev prahu ali stvari, za katere niste čisto prepričani, da jih potrebujeta.

Pred vami je seznam stvari, ki jih lahko poleg denarja podarite na poroki in menim, da z njimi ne boste zgrešili. Ob tem pa seveda vedno pomislite, kaj par rad počne, uporablja ter že ima in se glede na to odločite za pravo darilo.

  • Družabne igre so po mojem mnenju najboljše poročno darilo. Še posebej, če zraven dopišete, da vas morata mladoporočenca večkrat na leto povabiti na družabni večer. Družabne igre so darilo, ki nikoli ne zastara. Tudi če so morda v letih, ko so otroci majhni, uporabni le v večernih urah, so kasneje primerni za celotno družino. Z družabno igro Activity ne moreste zgrešiti, saj jo lahko igra velika skupina ljudi. Če veste, da to igro že imata, lahko kupite Activity Champion (če imata osnovnega že v malem prstu), Jengo (in na lesene kocke kaj zapišete), Boogle, Catan, 100 družabnih iger ali karkoli drugega.
  • Ideje za zmenke + fotoaparat Sama kupim fotoalbum za lepljenje slik in na vsako stran zapišem ideje za zmenke. Z vami jih delim le nekaj:Poleg v Mullerju kupim fotoaparat za 8 €, v posvetilo pa zapišem, da naj na zmenke hodita čim večkrat, ob vsakem prvem zmenku pa naj se slikata s priloženim fotoaparatom in na koncu slike razvijeta ter jih prilepita v album. Poleg pa vedno dodam še denar za popotnico.
  • Kuvertice z nalogami V kuvertice, ki jih lahko naslovite samo na ženina, nevesto ali oba in nanje napišete naloge, kje naj porabita priloženi denar. (Npr.: mož naj pelje ženo v kino, žena naj pelje moža na sladoled v Portorož…)
  • Pisma za mladoporočenca z osebnimi mislimi ali željami  Na njih lahko piše: odprita čez pol leta, eno leto, dve leti, deset let po poroki, ob prvem prepiru … V pismih pa zapišite lepe želje, misli, naloge, kar želite.
  • Sadno drevo To darilo kupite le, če mladoporočenca živita v primernem okolju, kjer drevo lahko zasadita.
  • Jaslice So čudovito darilo. Še posebej, če so lepe in izdelane ročno.
  • Partnerske kartice Super ideja za gradnjo njunega odnosa.
  • Knjige o partnerstvu, kuharske knjige Primer: kuharske knjige za 2 – Kuhinja v dvoje, Recepti sestre Nikoline, kakšna šolska kuharica z vsemi osnovami kuharije ..
  • Planinske karte, mini prva pomoč
  • Začimbe v lončkih Najboljše je, če pripravite domače.
  • Mizica za zajtrk v posteljI Kupite jo lahko pri prodajalcih suhe robe ali Moemaxu, kjer stane 10 €.
  • Kuhinjska deska z vgraviranim posvetilom, sliko ali imeni.
  • Piknik košara z inovativnimi predmeti in visečo mrežo v košaro lahko date suhe mesnine, vino, piknik odejico, serviete, termo flaško, badminton loparje, ukulele …
  • Brisače Teh ni nikoli dovolj in so lahko uporabna še čez leta.
  • Komplet za blagoslov doma Kropilnik, kadilnica, dišave, blagoslovljena voda.
  • Domača lekarna Vanjo lahko priložite kakšen šnopček, termometer, obliže, gaze, Dalerone …
  • Cedilo, mleko in med S posvetilom, da bi se v zakonu cedilo mleko in med.
  • Škatla čokolatinov, vsaki priložite gor listek kje naj ga pojesta. Npr.:  pojej me nad 2000m, po prvem prepiru, pod zvezdnatim nebom, podari me tašči, podari me ženi po dobri večerji, po napornem dnevu, …
  • Set čistil za hišo K setu dopišete zabavne komentarje. Npr.: Stelex: za lepši razgled k sosedom
  • Slovenska zastava
  • Uokvirjen kolaž slik staršev in starih staršev na poročni dan To je eno izmed daril, ki ga lahko podari družina mladoporočencema. In je meni še vedno eno najljubših.

Inovativne ideje za podarjanje denarja za poročno darilo:

  • Zemljevid Slovenije, ideje za izlete, denar za bencin na kartici bencinskega servisa Darilo kupite v primeru, da je par lastnik avtomobila. To je lepa ideja, če ne želite podariti zgolj denar, ampak ga še malo osmisliti.
  • Denar v hranilniku po 1 € Naj bo hranilnik lep in uporaben, četudi jih bosta dobila več.
  • Denar v škatli, skrit v mivki Iskanje denarja bo kot iskanje skritega zaklada.

Stvari, ki jih kupujte pogojno :

  • Boni za bivanje v krošnjah, glampingu, hotelu, hrano, obleke, hotele, počitnice,  escape room, razvajanje, seminar Družine in življenje,  Pri bonih bodite izredno previdni. Pazite koliko dopusta sploh še imata v tem letu in če bo žena kmalu noseča ter bosta dobila otročka, lahko boni hitro propadejo. Tako da kupujte bone z neomejenim rokom ali nekaj, kar vesta, da res obožujeta.
  • Posteljnina Razen če veste mere postelje, ali imata rjuho enojno ali dvojno.
  • Komplet lepih skodelic za čaj ali kozacev za šampanjec Če imata prostor za zbiranje različnih skodelic in steklovine.
  • Okvir za fotografije za na steno, umetniške fotografije Če se slike ujemajo z opremljenostjo njune hiše ali stanovanja ter če imata sploh dovolj prostora za obešanje vseh umetnin, ki jih bosta dobila.
  • Kuhinjska posoda in aparati Če sta mlad par v manjšem stanovanju morda nimata prostora za vse nove aparate in posode. Če sta že dolgo skupaj živeči par, morda že vse imata. Preverite, preden kaj od tega kupite!

Foto: JS Oblikovanje

Na koncu pa naj največ štetje to, da ste prisotni na poroki in tudi kasneje v življenju mladoporočencev!

Članek je nastal v sodelovanju s podjetjem Dexyco 

Hvala tudi vsem Instagram sledilcem za pomoč pri sestavi seznama!

Preberi še

Spoštovanje otrok

Kako naj te naučim spoštovati sebe

Saj veste, kako gre. “Daaaj poljubčka babici, noo, samo enega.” Ja, mi je jasno, da je to nesprejemljivo. Pri nas, hvala Bogu, nimamo težav s takimi situacijami. Ne pri mojih, ne pri Klemnovih starših. Tako sem nekaj časa zmotno mislila, da se me ta del vzgoje, o spoštovanju svojega telesa vsaj zaenkrat še ne tiče. Dokler me ni nekega dne presenetil pogovor s prijateljico. Dejala mi je, da je po (nevemkateri) statistiki vsak četrti človek spolno zlorabljen. “Prooooooosiiiimm??” Je priletelo iz mene. “Ja, saj, veš, zloraba so tudi dotiki.” Hja, saj to mi je jasno, pa vseeno. Potem sva nadaljevali pogovor in prišli do vprašanja, kako svoje otroke zavarovati pred tem umazanim svetom. “Ne moreš”, mi odgovori prijateljica in nadaljuje: “Ko bom imela svojega otroka, se bom z njim že od malih nog pogovarjala o njegovem telesu, o njegovih občutkih, ter o tem, da je on tisti, ki dovoli ali ne dovoli dotika svojega telesa.”

Strela z jasnega! Ja, to je sedaj!! Sedaj lahko svojega otroka zaščitim. Lahko ga naučim, da spoštuje svoje telo in da to zahteva tudi od drugih.

Zdaj je torej čas, da s svojo dvoletnico spregovorim o njenem telesu. Zdaj je čas, da najprej jaz opazujem, kaj ji odgovarja in kaj ne. Kdaj objem potrebuje in kdaj ga ne želi. Kdaj je poljub na lice njena želja in kdaj moja. Kdaj ji je v mojem naročju prijetno in kdaj ne. Zdaj je čas, da jo učim spoštovanja svojega telesa. Zdaj je čas, da jo branim, da ji pokažem, kako se mora braniti. Čas je, da znancem, tistim “tetam” rečem “Mislim, da ji sedaj ni do pestovanja, prosim, spustite jo, naj teče po svoje.” ali “Če vas ne želi objeti, bo tudi pa-pa dovolj.” Zdaj je čas, da jo jaz obvarujem pred tem umazanim svetom, da se bo kasneje lahko sama.

In nenazadnje, da bo lahko spoštovala druge.

Preberi še

Prva zaposlitev mame

Prva zaposlitev in mama-drama

piše: mamica Ana

Včasih sem bila prepričana, da bom čisto srečna v življenju z veliko družino, četudi brez službe. Da me bo družina, otroci, mož in naši odnosi izpopolnjevali in ne bom imela potrbe po karieri in udejstvovanju, dokazovanju na drugih področjih. Pred kakšnim letom ali dvema, sem malo spremenila svoje želje. Še vedno je družina in odnosi v njej moje prvo poslanstvo in tu si želim biti najboljša, sem želim vnesti največ svoje energije in časa. Vseeno pa sem začutila, da želim iti v službo. Želim početi še kaj drugega v življenju, potrebujem potrditev še na drugih področjih. Tako sem iz dneva v dan vedno bolj čakala dan, ko bom magistrirala, postala mag. prof. razrednega pouka, končala porodniško in dobila svojo prvo službo. Pred nekaj dnevi, pa se je ponudila ena mala možnost, da v kratkem dobim službo. Nisem vedela, kdaj bo ta, v kratkem. Z magistrsko sem res pri koncu, na porodniški sem pa načeloma do novega leta. Ničesar še nisem vedela, nič ni bilo jasno, zagotovljeno, le en “mogoče dobiš službo” je bil potreben in v moji glavi se je začelo dogajati. Zvečer sem sedla h Klemnu in iz mene je planil kup misli: “Z 11 meseci mora Eva v vrtec, mogoče še kakšen dan prej?? Tega jaz ne zmorem, kaj šele ona. Ni fer, Klara je bila do 20.meseca doma, ne morem Eve že tako zgodaj predati v roke vzgojiteljice. Ne, kako bom potem dojila. Kaj pa če katera zboli, ti si študent, torej jaz ne dobim bolniške. Kako boš ti opravil vse vaje in izpite. A bi preživeli še eno leto brez moje plače?” Skoraj sem pozabila dihati, a Klemen me je znal pomiriti. Drama v moji glavi se je počasi umirila, možnost zaposlitve izginila, jaz pa sem dojela, kakšno luksuzno življenje živim. Kako bi morala uživati vsako minuto, ki jo preživim s svojo družino, ker bom prav kmalu pogrešala te čase. Čase, ko lahko Klaro vzamem iz vrtca že ob 12h, ali pa se z obema puncama odpeljem na počitnice k svoji mami. Čase, ko smo lahko na igralih dopoldan, ko še ni take gužve na gugalnici. Čase, ko imamo 3 mesece družinskih počitnic. Še nekaj mesecev bo takih, potem pa zakorakam v svet odraslih. Seveda mi bo težko. Ampak vem, da je zdaj pravi čas za prvo službo. In verjamem, da bom tudi v tem novem poglavju življenja znala uživati in se prepustiti veselju drobnih trenutkov.

Preberi še

Otrok na gugalnici

Po jutrih polnih solza, mi je pomahala in odšla

piše: mamica Ana

Oktober je tu, čas, da se naša družina spet malo umiri, se spomni kje je doma in začne živeti vsaj malo rutinsko življenje. Po treh mesecih je Klara ponovno prestopila prag vrtca. Res da je za nekoga, ki je na svetu 2 leti in pol, tri mesece kar dolga doba, a vseeno nisem pričakovala, da jo bom morala še enkrat uvajati. Vzgojiteljici sta se menjali, a igralnica in otroci so ostali isti. No, saj ne da je Klara lani vrtec oboževala, pravzaprav ji je bil od Evinega rojstva naprej vrtec odveč. Z rojstvom sestrice je ugotovila, da se mora za mamo malo boriti. Doma je postala pravi “crtek”, pa tudi v vrtcu se je menda večkrat spomnila name.

No, po treh mesecih sem tudi jaz pozabila, da ji vrtec ni preveč pri srcu in suvereno sva se odpravili v vrtec, prvi dan samo pogledat vzgojiteljice. Drugi dan pa sva se dogovorile, da gre zares, da v vrtcu ostane. Ufff, ni šlo. No, ne brez joka, drugi, tretji dan še manj. Vsak naslednji dan sva dlje časa presedele v garderobi in se stiskale, pogovarjale, jokale. Peti dan sem jo iz rok oddala kričečo, vso iz sebe. Tudi jaz sem bila vsa iz sebe. Ampak takrat je težko presoditi kaj je prav, če nisi trdno prepričan kaj želiš. Vzgojiteljice so čakale, da jo vzamejo, jaz pa nisem želela zamuditi trenutka, ko bi se mogoče izšlo z malo manj joka. In naenkrat je nisem več imela ob sebi, na drugi strani vrat pa sem slišala zverinsko dretje. Nisem vedela, ali naj potrkam in jo vzamem nazaj, ali naj samo poslušam, če se bo umirila. Počakala sem v garderobi, da se je vsaj malo pomirila, potem pa odšla. Najraje bi zbežala še proč od sebe, bila sem jezna, ker sem storila to, česar nisem želela. Res nisem bila pripravljena. Čeprav je bil to že peti dan, sem še vedno upala, da se bo igrala s prijatelji, kot prejšnjo pomlad.

Kolesarjenje je super za malo prevetriti možgane. Naj se drugič dlje stiskava v garderobi? Naj jo drugič Klemen pelje? Naj preprosto pozabim na vrtec? Saj ni tako nujno, da je noter, bom pa magistrsko pisala ob večerih …

Popoldan pa mi rešitev ponudi pogovor s sestro, ki ima vedno tako preproste vzgojne rešitve: “Vprašaj Klaro, kaj ona meni, da bi ji pomagalo.” Saj res, Klara bo kmalu stara tri leta, toliko stvari že razume, vedno me preseneti, kaj vse se že lahko dogovorim z njo. Ni trajalo prav dolgo, ko sva skupaj ugotovili, da potrebuje zjutraj malo miru, da se želi malo igrati sama, brez ostalih otrok. Nič lažjega, bova to povedali vzgojiteljici, sva sklenili. Naslednje jutro mi je celo pot ponavljala da ne bo nič jokala (huh, jaz pa njej, da lahko joka, če je žalostna …) in da bo vzgojiteljici rekla, da bi se sama igrala. In sva povedali, mi je pomahala in odšla. <3

Preberi še

Slovo študentske mame

Slovo študentske mame

Piše: bralka Klara

Sedim na plaži in opazujem moja fanta, ki se igrata. Na morju je zunaj prijetnih 28 stopinj. Voda je osvežilna. In nikjer več ni gruč turistov, ki se borijo za svoj kotiček ob obali. Maladva prosto lazita sem ter tja, kričita in škropita vodo po mili volji. Veliki razvija svojo domišljijo ob tisoč in eni stvaritvi iz peska. Skuhal mi je tudi kosilo in me do pasu zakopal v pesek. Mali sedi v plitvini in pusti, da ga zalivajo valovi. Ob tem spušča radostne zvoke in neumorno brca z malimi nogicami. Oba uživata. Vsak na svoj način.

Srečna sem. Morje, dopust, to je prostor, ko se za nas čas ustavi. Vsak dobi tisti delček, ki mu v velikem mestu doma manjka. Vsak se odklopi na svoj način. Ampak danes mi je malo hudo. V ponedeljek uradno zapuščam klub študentskih mam. Zjutraj se bom odpeljala v službo. Tako, čisto pravo. Ne morem, da ne bi bila malo nostalgična in da se ne bi rahlo smilila sama sebi. Moja študentska leta so bila čudovita. Mogoče se sliši smešno, pa vendar so bila, kljub dvema otroka, tako brezskrbna. Zdaj, ko se pripravljam na delo šele ugotavljam, kako svobodna sem pravzaprav bila.

V ponedeljek bo našo družino zajel nov ritem. Mali gre prvič v vrtec, veliki se vrača med stare prijatelje. Ne bo več mogoče, da ob 7.30 zjutraj vsi še poskakujemo v pižami. Ne bo več samoumevno, da gremo pač lahko na dopust kadarkoli se nam zljubi. Ne bo mi več vseeno, kdaj imam termin pregleda pri zdravniku in roditeljski sestanek v vrtcu. Seznam se mi zdi neskončen. Ne bomo več tako prilagodljivi in spontani. Čeprav morda… bomo postali še bolj prilagodljivi in spontani. Morda bomo bolj znali ceniti skupne trenutke.

In maladva nič ne slutita. Seveda sva jima povedala. Ampak onadva sta vesela in razposajena in se prav nič ne sekirata. Njima se to ne zdi nič tragičnega. Imata ljubeče starše in jih bosta imela tudi po ponedeljku. Ondva uživata ta trenutek, tukaj in zdaj. Učita me, da spremembe v življenju niso katastrofa. Da je sekiranje na zalogo brez veze. Da vsako obdobje prinese nekaj lepega.

Potem me prešine. Dokler bodo otroci, bo veselje in trpljenje. Bo smeh in bodo solze. Bodo potolčena kolena, buške in razbiti kozarci. Bodo neprespane noči, bo kričanje in nagajivi pogledi. Bodo avtomobilčki in lego kocke in tobogani. Bodo skrbi in trenutki ponosa. Bo življenje. In jaz (sem) bom za vedno mama.

Preberi še

Stol Froc

Moj stol!

Piše: mamica Ana

Pa je tudi k nam prišlo to obdobje, obdobje “moje!!!” Nekaj časa sem zares verjela, da Klara ne bo imela težav s posojanjem igrač in drugih stvari. Ko smo bili na igriščih, pri komu na obisku ali pri nas doma, je Klara brez težav delila svoje igrače, medtem ko so se drugi otroci večinoma drli “mojeeee”. Žal pa je to preteklost. Tudi mi smo začeli borbo, kaj je moje in kaj ni moje, kaj je od vseh, kaj je samo njeno, kaj “moraš” posoditi in kaj lahko obdržiš zase. Čeprav imam jaz s seboj skoraj največjo borbo pri vsem tem. “Moraš posoditi”, to se mi tako čudno sliši, da težko izrečem. Zato poskušam z raznimi fintami, kot so “Deklica bi bila vesela, če bi ji posodila”, “Tudi ona bi se rada igrala” ali pa “Ti si vesela, ko ti jaz posodim svojo blazino?”. Včasih zaleže, včasih ne. Če ne zaleže, presodim situacijo. Včasih kljub notranjemu upiranju izrečem tisti čuden “moraš”, včasih jo preprosto razumem, da ima trenutno nekaj tako zelo rada, da ne želi posoditi.

Ima pa Klara dve stvari, ki jih nikoli nikomur ne želi posoditi (in tega ni želela posojati tudi v času, ko je brez težav posojala ostalo). To sta njena posteljica in njen zelen Froc stol. Na ta stol ne smem ničesar odložiti, ne smem nanj nasloniti noge, skratka nič! Ta stol je svet in nikomur ga še ni posodila (razen Juliji enkrat <3).  Na njem sedi Klara od začetka uvajanja hrane, kmalu je znala sama splezati nanj in iz njega, na njem se igra, podlogo za noge uporabi za “konjička”. Nisem si ji upala reči “Ti si že velika, zdaj bo ta stol imela Eva, saj bo kmalu tudi ona začela jesti “pravo” hrano.” Ne, ta stol bo samo njen še do desetega leta (s prilagajanjem višine, hrbtišča). Eva pa dobi svojega Froca, ker so vsi ostali otroški stoli preogromni za naše malo stanovanje. 🙂

Preberi še