Družabne igre za študente

Piše: noseča mamica Petra

Kljub temu, da nas je v naši študentski družbi nekaj parov že preraslo v družine, se še vedno radi podružimo ob igranju družabnih iger. Priznam, ne igramo jih tolikokrat, kot smo jih v času, ko še nismo imeli otrok, pa vendar ta čas sedaj toliko bolj cenimo.

Kdo ne pozna družabnih iger, kot so človek ne jezi se, spomin, domine, šah, mikado, igre s kartami? Ko pomislimo na družabne igre, se pogosto spomnimo na igre iz otroštva, ki nas danes ne zabavajo tako zelo, kot so nas v mlajših letih. Pa vendar tudi za mlade (in odrasle) obstaja ogromno dobrih in zabavnih iger.

Igre se razlikujejo po številu igralcev, ki lahko igro igrajo, času igranja, starosti igralcev, težavnosti, razširitvah, ciljni publiki, ki so lahko otroci, mladina, družine, odrasli. Prav tako so tematsko raznolike: abstraktne, dedukcijske, znanstvenofantastične, spretnostne, hitrostne, strateške, trgovalne, ekonomske …

Sledi kratek seznam iger, ki jih je gotovo vredno preizkusiti:

Codenames
Codenames lahko igra od 2 do 8 oseb. Igra traja približno 15 minut. Igralci v dveh skupinah s pomočjo asociacij ugibajo besede, ki jih poskuša opisati skrivni agent.

Dixit
Igra za 3–6 oseb nam vzame približno pol ure. Je domišljijska družabna igra ugibanja, ki je poznana po resnično lepih ilustracijah.

Naseljenci otoka Catan
Osnovna igra je namenjena 3–4 igralcem in traja približno 75 minut. S trgovskimi in taktičnimi spretnostmi igralci poizkušajo naseliti otok Catan. Navdušenci nad to igro jo običajno igrajo z različnimi razširitvami.

Camel Up
To je hitra igra za 2–8 igralcev, traja približno 8 minut. V tej družinski igri staviš na kamele, ki tekmujejo na dirki okoli piramide.

Yamatai
Yamatai lahko igra od 2–4 igralcev, traja približno 60 minut. Cilj te strateške igre je s pomočjo ladijskih povezav postaviti na otroku čim več svojih zgradb.

A Game of Thrones: The Board Game
Igra je namenjena 3–6 osebam, povprečno pa traja 180 minut. Igralci zavzemajo ozemlje in se borijo za prevlado nad gradovi in utrdbami.

Izgubljena mesta
To je igra s kartami za dva igralca, okviren čas igranja je 30 minut. Zelo podobna je igri Keltis (posebej različici s kartami), kar ne preseneča, saj je avtor obeh (oz. vseh treh) iger isti.

Kako do družabnih iger?

Družabne igre lahko kupimo v specializiranih ali splošnih trgovinah in na spletu. Ker je njihova cena velikokrat razmeroma visoka za dijaški ali študentski žep, se splača pobrskati po spletu. Tudi v Sloveniji namreč najdemo nekaj izposojevalnic družabnih iger. Izposoja navadno traja dva tedna. V tem času igro preizkusiš. Če ti je všeč, jo lahko nato kupiš, sicer jo vrneš. Če si želiš igre izposoditi večkrat, moraš ponekod plačati letno članarino.

Ideja za darilo
Družabne igre so odlično darilo. Lahko jih kupite za god, rojstni dan ali celo za poroko. Prijatelji bodo tako imeli odličen razlog, da vas še večkrat povabijo na obisk ali druženje, za kar je sicer v času računalnikov in družbenih omrežij veliko manj možnosti.

Članek je bil prvotno objavljen v tedniku Družina, na straneh Mladega vala.

Družabne igre za študente

Kupček družabnih iger, ki je bil z nami na novoletnem druženju.

Online šola za starše Pod Srcem

Online šola za starše

Piše: mamica Ana

V prvi nosečnosti sva s Klemenom obiskovala klasično šolo za starše v zdravstvenem domu. Sicer se bolj malo spomnim kaj vse sva tam izvedela, ampak vem, da sem bila takrat navdušena in se mi je zdela koristna. No, kar se spomnim je bilo predavanje o dojenju in baby handlingu. Ko me je ginekologinja v drugi nosečnosti vprašala, če bova šolo tudi tokrat obiskovala, sem odklonila. Morala bi iskati varstvo za Klaro in na večino predavanj iti sama, za kar pa nisem imela energije. Pa saj že vse vem, sem si mislila. Res je, še eno predavanje na temo na primer dojenja, poslušanje kdaj pristavljati otroka in kako, menim, da mi ne bi koristilo. Vsaj ne v takem obsegu, kot je bilo tam predstavljeno. Vseeno pa sem si želela dopolniti svoje znanje o osnovnih temah, ki so predstavljene v šoli za starše. In kot nalašč, se je v času, ko sem zaključevala svojo drugo nosečnost in se veliko spraševala o porodu, se nanj pripravljala, na spletu odvijala online šola za starše. Točno to, kar sem si želela. Ne samo osnovne gole informacije npr. Kaj, katera sredstva za lajšanje bolečin ponuja Mariborska porodnišnica, na koliko ur je potrebno otroka podojiti, previti, kateri hrani naj se doječa mama izogiba … Ta predavanja so obljubljala več. Poglobljene odgovore na bolj življenjska vprašanja. Npr. Kako se soočati s strahom pred porodom, kako naj se pripravim na nepredvidljive situacije v porodni sobi, kako naj s partnerjem obdrživa odnos, ki ga imava tudi potem, ko bo med naju prišel otrok?

Poleg zares bogatih vsebin, me je prepričalo tudi to, da sem se predavanj lahko udeležila doma, na kavču, medtem, ko je Klara spala. In ko se je zbudila, sem lahko dala predavanje na pavzo. Nisem potrebovala iskati varstva.  Kar velik plus online predavanj. 🙂

Udeležila sem se dveh predavanj in glavni spoznanji teh dveh večerov želim deliti z vami:

Predavanje Kako do lepega poroda v porodnišnici: Ko se odločiš, v katero porodnišnico boš šla rodit, ne razmišljaj več “Kaj bi mi ponujala druga, česa tu nimajo, Kako bi bilo, če bi rodila doma ali v vodi…” ampak verjemi, da lahko v teh porodnišnici doživiš svoj najlepši porod.

Predavanje Mami, poglej, zmorem: Mame bi velikokrat rade svojim otrokom pomagale na primer splezati dol s stolčka, sezuti čevlje. A to so njihovi prvi problemi, s katerimi se morajo navaditi soočiti. Dovoli jim, da sploh poskusijo rešiti svoj problem. Zato se vedno, preden želiš otroku pomagati, najprej prepričaj, če otrok tega ne zmore sam.

V prihajajočem tednu se bo ponovno zvrstilo 11 čudovitih predavanj. Če si nosečnica, ki jo je malce strah poroda, mamica, ki ne ve, kako uspavati otroka in se tudi sama naspati, če imaš težave z dojenjem, vprašanja glede uvajanja goste hrane, če ne veš zakaj tvoj otrok ne mara zelenjave ali pa je trma tvojega otroka močnejša od tvoje, potem KLIKNI SEM in si oglej seznam predavanj. Poišči tista, ki te zanimajo in se nanje prijavi. Ogledaš si jih lahko kar z domačega kavča in tako prišparaš na času in denarju (za varuško, prevoz, parkirišče).

Preberi še

Porodna zgodba: Eva, 12. januar 2018

piše: mamica Ana

Moja druga nosečnost je minila prehitro. Bolj kot se je bližala koncu, bolj sem tehtala, kaj je najpomembneje, da še postorim v času pred rojstvom: pišem magistrsko, se pripravljam na porod, preživljam kvaliteten čas s Klaro ali sama s Klemnom. Vse se mi je zdelo tako zelo pomembno, vsega sem si želela. Vsak dan sem torej krmarila med temi prioritetami, le za pripravo na porod mi je zmanjkovalo časa, oziroma sem ob večerih, ko naj bi o porodu kaj brala, se pogovarjala s Klemnom, največkrat zaspala s Klaro. V začetku januarja, 3 tedne pred PDP-jem sem začutila, da me je poroda strah. Na prvi porod sem se zares dobro pripravila, tokrat pa sem temu posvetila premalo časa (malo sem tudi računala na pozitivno prvo izkušnjo in da je drugič itak lažje). Klemen je moral tisti teden nekaj prevzeti v Ljubljani in sklenila sva, da to dopoldne (ko je Klara v vrtcu) izkoristiva za pripravo. Odpovedala sem se pisanju magistrske in skupaj sva se odpeljala v Ljubljano. Na pot sem vzela knjigi, ki sem ju prebrala že v prvi nosečnosti (kateri, si lahko preberete tukaj). Prebrala nekaj porodnih zgodb, se pogovarjala o poteku poroda, o željah, o mojem prvem porodu. Preizkusila sva se tudi v igri vlog – kako bi odreagirala, če bi mi želeli sprožiti porod, predreti ovoje, če mi ne bi dovolili hoditi med popadki,… (dobra vaja, priporočam).
Čez en teden, pa se mi je nenadoma začelo pred očmi bliskati, dela vidnega polja nisem videla. Opisala sem Klemnu kaj se dogaja. Hitro je začel možgančkati, brskati po literaturi. Izmeril mi je pritisk, ki pa je bil OK. Poklicala sem svojo ginekologinjo, ki me je napotila kar na urgenco. Neee, pa ravno smo zmenjeni s Klemnovimi starši, da gre popoldan Klara k njim v varstvo in pri njih tudi prespi, midva pa greva v Ljubljano na božični koncert. Čez 15 minut so motnje videnja ponehale in odločila sva se, da greva na urgenco, če se bo to ponovilo. Popoldan sva se tako odpravila v Ljubljano in po poti opravila še drugi del intenzivne priprave na porod. Prelep večer je bil in prva samska noč (brez Klare). Drugo jutro pa se je bliskanje ponovilo, v nekem trenutku polovico slike nisem videla. Klemen je bil odločen, da greva na urgenco. Od tam so me poslali na ginekološki oddelek, s sumom na preeklampsijo (izmerili so mi malo previsok tlak). Ginekologinja se je odločila, da me obdržijo na oddelku. Zame je bil to velik šok, jokala sem še cel dan. Ne razumem zakaj se mi bolnica zdi tako strašna. Krivim hormone. 😀 V bolnico mi je Klemen prinesel vse potrebno za pisanje magistrske, hotela sem izkoristiti “proste” dni. Popoldan so mi večkrat izmerili tlak, ki je bil vedno malo previsok. Naslednje jutro sem začutila blage popadke, ki so se pokazali tudi na CTG-ju. Hitro so minili, so pa potrdili moje občutke, da bom rodila pred predvidenim datumom (manjkalo je še 9 dni). Dopoldan sta me prišli obiskati prijateljici, Tamara in Sergeja, obe študentki medicine. Med obiskom je v sobo prišla sestra in mi še enkrat izmerila tlak. Tokrat je bil res visok. Na obrazih obeh prijateljic sem zaznala zaskrbljenost. V kratkem pogovoru sta mi tudi povedali, da je to za nosečnico previsoko. Čez nekaj minut je prišla v sobo zdravnica, in prijateljici prosila, da za trenutek zapustita sobo. Sporočila mi je, da so se zaradi izredno visokega tlaka odločili, da mi porod sprožijo. Sedaj. Nadaljuje, naj vzamem stvari in počakam sestro, ki me bo pospremila v porodno sobo. Za trenutek so se mi podrle sanje lepega poroda. Zdelo se mi je, da sprožitev izključuje vse moje želje naravnega poroda in pred očmi sem imela le ure in ure predihavanja popadkov sama, v bolnici. Namesto doma, s Klemnom, v prijetnem vzdušju. Zdravnica je odšla, v sobo sta spet stopili prijateljici. Povedala sem jima, da mi bodo sprožili. Razumevajoče prikimata in razumem, da je to najbolje zame in za otroka. Pokličem še Klemna, ki se prav tako strinja z odločitvijo zdravnice. Vsi skupaj so me pomirili (Hvala Sergeja in Tamara, da sta bili z mano in me pomirjajoče pospremili do dvigala :)), jaz pa sem se v tistem trenutku odločila, da zaupam in ostanem dobre volje. Na hodniku pred porodnimi sobami se mi je predstavila prijazna in nasmejana babica Melita. Pokazala mi je porodne sobe in naselila sem se v ta veliki, tisti z žogami, ribstolom, blazinami, gugalnikom in novo posteljo. Babica mi je razložila, da bo lahko mož ves čas zraven, da mi bodo prinesli tudi kosilo, svetovala mi je naj se dobro najem in veliko pijem, ker bom potrebovala energijo. Na radiu mi je poiskala Ars postajo, razkazala mi je še tuš, wc, sprostitveno sobo (tisto s TV-jem in kavčem) in hodnik, po katerem lahko predihavam popadke ter odšla. Kamen se mi je odvalil od srca. Vedela sem, da bo s tako prijetno babico porod lep.
Ko je prišel Klemen, sva si najprej navdušeno ogledovala vse pripomočke, ki so bili v sobi. Kmalu je v sobo vstopila zdravnica, me seznanila s postopkom sprožitve in mi v nožnico vstavila tabletko za mehčanje materničnega vratu. Ura je bila 12. Deset minut za tem sem že začutila prve popadke. Babica mi je prinesla kosilo. Malo sem jedla, malo sem se sprehajala ob predihavanju nežnih popadkov. Mislim, da je bilo moje telo že skoraj pripravljeno na porod, sicer ne vem, če bi popadki prišli tako hitro. Ko sem pojedla, mi je babica predlagala, naj si vzamem eno uro za tuširanje in naj z vročo vodo tuširam trebuh v smeri urinega kazalca. Upoštevala sem njen nasvet in res je bilo prijetno. Popadki so postajali vedno močnejši, zadnji pa me je “spodil” izpod tuša. V porodni sobi so me nato za 15 minut priklopili na CTG. Babica mi je prinesla še hladilni gel in žogico, s katero me je Klemen lahko masiral. CTG je bil OK, lahko sem se šla sprehajati. Po nekaj predihanih popadkih na hodniku sva se preselila nazaj v sobo, saj so bili že tako močni, da sem težko hodila. V sobi sem odkrila popolno kombinacijo ponujenih pripomočkov: sedela, gugala sem se na žogi, ko pa je prišel popadek, sem se uprla na ribstol, Klemen pa je z vso močjo pritisnil na moj križ. Ta dva položaja sem menjavala naslednji dve uri. Popadki so bili tako močni, da mi je po dveh urah začelo zmanjkovati moči. Vmes sta se babici zamenjali, sedaj je bila z nama tudi zelo prijazna babica Mojca. Ko me je videla da že en čas trdo delam, mi je previdno ponudila predrtje ovojev. Tudi sama sem potiho o tem že razmišljala, saj sem vsak popadek upala, da mi bo odtekla voda. Sklenila sem počakati še par popadkov. Čutila sem, da popadkov več ne sprejemam z veseljem in dobrodošlico, kot sem se do tedaj trudila. Zato sem privolila v  predrtje ovojev. V trenutku ko sem se ulegla na posteljo, sem bila še bolj hvaležna, da sem popadke do sedaj lahko predihavala stoje. Po predrtju se je vse odvilo tako hitro, da sem komaj dojela. Najprej dva tako močna popadka, da sem podvomila, če bom to zmogla. Čutila sem, kako se dete spušča po porodnem kanalu. Neverjeten občutek. Po teh dveh popadkih sem v dveh iztisih, ob 16:30 porodila deklico Evo. Bila sem evforična, srečna. Klemen je tudi tokrat potočil kakšno solzico sreče, mene pa pa ovenčal s ponosom. Tri ure smo še kraljevali v porodni sobi in se zahvaljevali. Tudi Evo sva v našo družino sprejela s pesmijo iz najinega poročnega obreda.
Tokratna izkušnja poroda v Mariborski porodnišnici, mi bo res ostala v zelo prijetnem spominu. Po porodu me je Klemen še vprašal, kaj več si sploh še lahko želiš, kaj bi bilo drugače, če bi šla roditi na primer na Jesenice, ki slovijo kot najprijaznejša porodnišnica v Sloveniji. Res je, izpolnili so vse moje želje porodnega načrta, čeprav tega tokrat nisem zapisala. Le na začetku sem babici rekla, da bi rada rodila naravno, kolikor bo seveda mogoče. Nihče me ni vprašal po britju, klistirju, čeprav je bilo za to več kot dovolj časa. Na voljo sem imela kar nekaj pripomočkov za predihavanje popadkov, prost hodnik, tuš, skratka, vse, kar sem do sedaj spoznala preko drugih porodnih zgodb. Na postelji sem ležala samo za CTG, ter ob iztisu (na boku). Brez epiziotomije. Nič niso hiteli s prerezom popkovine. Osebje nadvse prijazno in vzdušje prijetno, z zatemnjenimi lučmi in nežno glasbo. Pravljično. Hvala!

Eva, dobrodošla v našem domu.

Preberi še

CITROËN C3 AIRCROSS, NOVI KOMPAKTNI SUV

Video: Študentska družina testira avto CITROËN C3 AIRCROSS

V test smo dobili CITROËN C3 AIRCROSS, NOVI KOMPAKTNI SUV. Poglejte kaj smo počeli z avtomobilom in kako smo se imeli.

Vse vas pa povabimo, da se prav tako kot mi, s polnim tankom zapeljete na kakšen izlet in stestirate, ali CITROËN C3 AIRCROSS zadovolji tudi #vseplati vašega življenja! Kliknite tu in si rezervirajte termin, da prevetrite možgane v izpitnem obdobju na -> www.vseplati.si

Preberi še

Mama nasveti

Mama nasveti

Piše: (noseča) mamica Ana

Na baby showerju sem od prijateljic dobila nalogo, da kot izkušena mamica napišem 10 mama nasvetov. Malo sem bila v zadregi, ni enostavno deliti pametnih besed. Pa mi je uspelo in upam, da bo vsaki od prijateljic vsaj kateri prišel prav.

Odstranjevanje trdovratnih otroških madežev

Nasvet za odstranjevanje trdovratnih otroških madežev

Pusti očetu, da je otroku oče

Pusti očetu, da je otroku oče

Priporočam dojenje

Dojenje olajša življenje mamice

Vzami si čas zase

Vzemi si čas zase

Mami prijateljice so zelo pomembne

Mami prijateljice so zelo pomembne

Zgled v drugi mamici

Poišči mamico, katere način vzgoje in življenja ti je všeč, a sledi tudi svojemu srcu

Nosilka je zakon

Nosilka je zakon

Zrak dobro dene mami in otroku

Zrak dobro dene mami in otroku

Mami, zmorem sam/a!

Mami, zmorem sam/a!

:)

🙂

Preberi še

Razkužila Hartmann

Video: Kje pa vi kupujete razkužila?

Pred rojstvom novorojenčka, ki pride ravno v času virusov in viroz smo se opremili z razkužilnimi robčki za prve obiskovalce.  Priporočam nakup razkužilnih robčkov za take primere, čase drisk, rotavirusov in podobnih obdobij. Mi razkužila kupimo kar pri Hartmann plus.

Preberi še

Noči, ko nam je zmanjkalo posteljnine

Piše: noseča mamica Ana

Do sedaj sem vedno z veseljem in ponosom razlagala, da je Klara kar zdrav otrok, da se je viroze ne primejo tako hitro, da še ne zna pihati iz nosa, ker se nismo imeli še možnosti naučiti. No, v decembru smo imeli več kot dovolj priložnosti za pihanje iz nosa, pa tudi za crtanje, pitje čaja, inhaliranje in pranje posteljnine.

Klara je (verjetno iz vrtca) prinesla domov najprej eno trebušno virozo, potem malo prehlada in nato še drugo trebušno virozo, ki se je v kombinaciji s prehladom prelevila v našo pravo nočno moro. Ne bi preveč nazorno opisovala dogajanja v teh nočeh, moje spoznanje pa je,  da je ena najbolj uporabnih veščin, ki jih ljudje osvojimo, da znamo vsaj malo nadzirati svoje bruhanje.

To je bil eden najbolj napornih tednov, odkar sem mama. Klara je namreč tako močno kašljala, da je ob kašlju ponoči velikokrat bruhala. Posteljnino sva menjevala večkrat na noč (proti jutru smo spali na brisačah) in pod rjuhe sva dala vse zaščitne podloge kar sva jih imela, da sva vsaj jogije ohranila čiste. Podloge sva po priporočilih mam kupila že en čas nazaj v trgovini Racman. Sicer sem jih do sedaj šparala bolj za čas odvajanja od plenic, ampak so nam že zdaj prišle tako prav, da sem upravičila nakup 🙂 Z nakupom inhalatorja in vlažilca zraka, so se stvari pomirile. Zdaj že teden dni mirno spimo, juhu! 🙂

Te noči so bile pravi team building za najin odnos. Učila sva se potrpežljivosti, sodelovanja ob nemogočih urah, prepoznavanja meja in potreb drug drugega. Zdaj sva pripravljena na nove izzive. Tako psihično, kot materialno – kupila sva dodatno posteljnino in zaščitno podlogo. 😀

Preberi še

Dobri možje in dobri ljudje (in dobra darila :))

piše: Noseča mamica Ana

December, čarobni mesec, mesec družine, lučk, praznikov in obdarovanj je mimo, jaz pa bi vam rada zaupala, kako nepričakovano sem bila obdarjena od neznanih, a nadvse prijaznih ljudi.

Saj veste, december ni najbolj denarnici prijazen mesec in priznam,s Klemenom sva morala preračunati, koliko lahko zapraviva za darila, da nam bo ostalo še za novoletno večerjo. 🙂 Ker sva vedela, da bova nekaj pozornosti dobila že pri najinih družinah, sva se odločila med seboj le minimalno obdarovati. In kot vedno, ko najmanj pričakuješ, največ dobiš. A za to ni zaslužen noben od dobrih mož.

Kot veste, so mi prijateljice v mesecu decembru organizirale baby shower. Od mnogih dobrosrčnih ustvarjalk in trgovinic sem dobila najrazličnejša darila, to je bil pravi obdarovalni večer 🙂 Še enkrat velika hvala! Na koncu pa so mi punce s posebnim žarom v očeh izročile še zadnje darilo. Videti je bilo, da so vedele, da mi bo to darilo posebej všeč. In res me je vrglo na rit. Izročile so mi nosilko Boba 4g, katero mi je podarila trgovinica Kakadu. Nisem mogla verjeti, da so mi tudi to darilo podarili ljudje, ki jih nisem poznala (vedela sem, koliko take nosilke stanejo). Zares sem jim bila hvaležna. To nosilko – Bobo 4g in pa Bobo wrap sva z veseljem uporabljala že pri Klari. Takrat sva imela obe izposojeni. Ker pa sva ti dve nosilki res non-stop uporabljala in temu primerno prešvicala, znucala, sva si potihem želela imeti svoje. Ena želja je bila s tem večerom uresničena, druga pa se je uresničila čez en teden, ko sem na FB nagradni igri te iste trgovine Kakadu bila izžrebana še za drugo nosilko – Bobo wrap. Zares, nisem mogla verjeti svojim očem. V roku enega tedna sta mi bili podarjeni dve nosilki in to točno tisti, ki sem si jih najbolj želela. Mislim, da sem kot mama rojena za nošenje in promoviranje nošenja otrok 😀 Že pri Klari sem vsem razlagala kako življenjsko pomembno je imeti nosilko, zdaj bom pa še bolj. 😛 Zdaj že komaj čakam, da k sebi privijem dojenčka in ga tako ponosno sprehajam v svoji nosilki. 🙂

Preberi še

Ideje za zmenke

Piše: Julijina (zaročena) teta Katja

Zmenek je nekakšno srečanje, ki naj bi skozi spoznavanje vodilo v odnos. Zmenki torej niso le za samske, ki iščejo svojo sorodno dušo, temveč tudi za tiste, ki so že v zvezi. Pa naj bo to nekaj mesecev, let ali pa več desetletij.

Spoznavanje drug drugega traja celo življenje. Torej morajo tudi zmenki trajati celo življenje. Neki družinski prijatelj, oče petih otrok, je rekel: “Ženske nikoli ne smeš nehat osvajati. Marsikateri moški misli, da je dosegel cilj, ko je osvojil žensko srce in ko je ta postala njegova punca ali žena. A ni tako. Odnos je vsak dan potrebno gojiti, skrbeti zanj, mu nameniti čas.”

Na začetku skupne poti imamo veliko idej in energije za skupni čas s svojim dragim oz. svojo drago. Z leti pa se včasih kar pozabimo razvajati, pozabimo biti romantiki, v naših mislih ni več toliko norih idej. Ob takooo polnih urnikih in ‘neodložljivih’ obveznostih kar izpuhti tistih 24 ur. Ampak … ali smo pozabili, da nam ravno takšni mali skupni trenutki dajo nov zagon in veselje tako za odnos, kot za celo življenje?

Par nasvetov za začetek:

  1. Mesečni zmenki so zakon! Lahko se dogovorita, da je vsak mesec eden odgovoren za organizacijo zmenka. Predlaga datum in uro zmenka, najde idejo za zmenek (ki je lahko presenečenje za drugega) in se čim bolj potrudi in dodela plan.
  2. “Nimava denarja” ni dober izgovor. Toliko stvari se da početi zastonj ali z “low-budgetom”.
  3. “Nimava časa” ni dober izgovor. Nihče ni omenjal časovnega trajanja zmenka. Kakšen mesec si bomo lahko vzeli več časa, spet drugi pa manj. Sicer pa mislim, da bi vsi raje kratko 10-minutno masažo z dišečim oljem kot pa “nič”? 🙂
  4. SPLAČA SE! Vse, kar vlagata v vajin odnos, vaju bo povezalo. Bolj se bosta lahko ljubila, lažje se bo pogovarjati in reševati spore, ki so del vsakega odnosa.

Še nekaj predlogov za zmenke. Seveda pa je še bolje poslušati svoje srce in premisliti, kaj ima naša najdražja oseba najraje.

Zmenki, ki terjajo nekaj denarja:

    • ogled predstav – opera, muzikal, gledališče, kino
    • posebno kosilo ali večerja – pojdita nekam, kjer še nista bila (ni pomembno, ali gresta na drago večerjo ali pa kebab na bon)
    • Teden restavracij – dvakrat na leto prestižne restavracije po Sloveniji ponudijo vrhunske menije za enotno ceno 17 €
    • obisk koncerta – pa naj bo to zvrst, ki jo imata rada, ali pa nekaj, kar še nista nikoli poslušala v živo
    • izlet v neznano – ne potrebujeta avta, zakaj ne bi za spremembo šla z vlakom, avtobusom, Flixbusom?
    • zabava v adrenalinskem ali zabaviščnem parku
    • vožnja s čolnom ali ladijco po reki
    • posebno pivo ali kava – pojdita v kavarno, pivnico ali pub in poizkusita nekaj novega
    • potovanje – lahko je daljše potovanje v tujino, ali pa le vikend obisk prijateljev na drugem koncu Slovenije
    • kupi mu/ji rožico – kar tako, brez razloga

Zmenki, ki naju nič ne stanejo:

    • obisk koncerta ali predstave – veliko koncertov na trgih, v mestih, po cerkvah ali galerijah je zastonj
    • posebni zajtrk – sveže stisnjen pomarančni sok, topli francoski rogljiček …
    • domači ogled filma ali risanke iz otroštva – obudita spomine in skozi “odrasle” oči poglejta kakšno risanko
    • masaža
    • sprehod – jutranji, opazovanje sončnega zahoda iz bližnjega hriba
    • kolesarski izlet
    • piknik v parku
    • skupno prepevanje, igranje inštrumentov
    • naučita se plesati – na Youtube-u je veliko “tutorialov”
    • skupna peka palačink, sladic
    • družabne igre za dva – šah, spomin, Naseljenci otoka Katan, Mikado, Človek ne jezi se, Ligretto, sestavljanje puzzel …
    • skupni šport – tek, metanje na koš, badminton …
    • ogled lokalnih znamenitosti – raziskujta, fotografirajta, se zabavajta (razgledna točka, muzeji, botanični vrt, parki, cerkve, galerije, gradovi)
    • sezonska zabava – kepanje, sankanje, delanje snežaka, angelčka, obmetavanje z jesenskim listjem, nabiranje spomladanskih rož, sončenje ob bližnji reki
    • obujanje spominov ob fotografijah – ob starih albumih fotografij si povejta zgodbe iz otroštva, uredita albume, naročita nove slike
    • opazovanje zvezd – naložita si aplikacijo in poglejta ozvezdja
    • zanimivo predavanje – udeležita se kakšnega zanimivega predavanja iz področja, ki vaju zanima
    • testna vožnja z vajinim sanjskim avtomobilom

Eifflov stolp potovanja za študentske družine

Pariz za študentske družine

Piše: noseča mamica Petra

S Kristjanom sva skupaj nekaj manj kot 8 let. Že od najinih začetkov sva imela plan, da obiščeva Pariz. Kristjan je imel v gimnaziji španščino in me je v Španijo peljal že dvakrat, jaz pa sem imela francoščino in Pariz je bil že dolgo na seznamu najinih potovanj.

Rok za potovanje v Pariz je bil: do mojega 26. rojstnega dne. Razlog za to je precej zanimiv. V Parizu so namreč (skoraj) vsi muzeji in znamenitosti do 26. leta brezplačne. (Več o tem v nadaljevanju.)

Mislim, da je bilo še isti dan, ko naju je presenetil drugi plusek na testu za nosečnost, ko je Kristjan rekel: »Petra, ampak morava v Pariz, z enim ali pa dvema otrokoma! Do naslednjega oktobra imava čas!« In tako sva čez nekaj dni res rezervirala karte za potovanje v Pariz.

Najbolj smešno pri tem se nama je zdelo, da so bile letalske karte za najino 14 mesečno Julijo dražje, kot karte za naju. Otroci do dveh let imajo namreč pri Rynairu fiksno ceno: 20 € v eno smer. Karte za naju pa so bile nekoliko cenejše.

In tako smo se v petek, 15. 12. 2017, odpravili v Pariz. Do letališča Terviso pri Benetkah smo se odpeljali kar z osebnim avtomobilom, za parkirnino za 4 dni pa smo odšteli 32 €.

Na letalu z otrokom ni bilo nobenih posebnosti. V bistvu je bilo Juliji vse novo in prav zato zanimivo. Navodila na stolih, kjer je narisano kaj storiti ob letalski nesreči, so se mi vedno zdela, da kvarijo videz letala. Sedaj so mi bila prvič všeč, saj jim je Julija namenila veliko časa in pozornosti, ko jih je opazovala. S hrano in otroško knjigo je pot hitro minila. Kot nosečnica na letalu nisem imela nobenih težav.

V Parizu smo bivali v Ibis hotelu, ki ni nič posebnega, bil pa je lep, čist ter cenovno ugoden. Julija je v teoriji imela tudi svojo posteljo – pograd, ki pa je namenjen otrokom po 6 letu. Za 3 nočitve smo plačali 115 €.

Ibis hotel Pariz

Ibis hotel v Parizu

PRVI DAN

Prvi dan smo najprej skočili v hotel, si nekoliko odpočili in odšli na Montmartre. Tam smo obiskali cerkev Sacre-Coeur in uživali v razgledu na mesto. Uličnih glasbenikov, ki so znani na tem območju, ob večernih zimskih urah na žalost ni bilo več.

Sacre Coeur Montmartre

Cerkev Sacre Coeur – vstop je za mlade do 26. leta brezplačen

Kasneje smo odšli peš do Moulin Rouge, stavbe, kjer se pleše can-can in uživa v plesnih predstavah  kabareja.

Moulin Rouge

Moulin Rouge

Ker smo v Pariz prišli šele ob 15. uri, smo tako za ta dan z ogledi zaključili in se odpravili nazaj v hotel.

2. DAN

Najprej smo odšli do Louvra, kjer smo si v dveh urah ogledali kar nekaj slik in kipov, ter naredili obvezen selfie z Mona Liso. Ker smo bili pred Louvrom v zgodnjih urah, nismo čakali v vrstah. Vstop v Louvre za je mlade do 26. leta brezplačen.

Gospodje na sliki so večji od mene 🙂

Kateri nasmeh je lepši?

Tudi otrokom so slike lahko zanimive

Malo zabave tudi ne škodi

Opazovanje umetnosti v Louvru

Nato smo se sprehodili po parku z imenom Jardin des Tuileries in naredili plan za naprej.

Jardin des Tuileries

Sledil je ogled  Place de la Concorde.

Place de la Concorde

Z metrojem smo se nato odpeljali do Notre Dame in si tam prav tako brezplačno ogledali notranjost katedrale.

Notre Dame

Sprehodili smo se ob reki Seni in se ustavili še na mostu Pont Neuf, kjer ni bilo prostora za nove ključavnice, sva si pa zato izmenjala poljubček in si rekla, da tudi to šteje.

Pont Neuf in zaklenjene ljubezni

Pont Neuf in zaklenjene ljubezni

Nato smo se sprehodili po Elizejskih poljanah ter se brezplačno povzpeli na Slavolok zmage. Nanj so nas zaradi moje nosečnosti in dojenčka v Bobi odpeljali kar z dvigalom in to sva jim še danes zelo hvaležna, saj so naju oba pošteno bolele noge, križ in ramena. 🙂

Slavolok zmage – tudi ta je za mlade do 26. leta brezplačen

Družinska fotografija s Slavoloka zmage

Na Slavoloku zmage smo pričakali sončni zahod in prižig luči na Eifflevem stolpu

Pariz je v tem času že okrašen z lučkami. Meni je bila okrasitev res všeč, ker je vse lepo urejeno in ne tako “nametano”, kot sem tega vajena v Sloveniji.

Božična okrasitev Elizejskih poljan

Skočili smo še do dveh stavb, ki smo si ju ogledali le od zunaj: Grand Palais des Champs-Élysées ter Petit Palais.  Za njima pa se je bohotil moj najljubši most, saj me njegova arhitektura vedno očara.

Pont Alexandre-III

Večer smo zaključili z obiskom La Defense – novodobnega slavoloka, kjer se nahajajo poslovni prostori. Bili smo tako utrujeni, da nismo uspeli posneti nobene fotografije.

3. dan

Prva točka tega dne je bil Eifflov stolp. Ta na žalost ni zastonj. Je pa cena polovična za osebe mlajše od 24 let. Midva sva skupaj torej plačala 24 evrov (8 € za karto do 24 let + 16 € za normalno karto + 0 € za 14 mesečnico) za vzpon z dvigalom do 2. ploščadi. Vreme je bilo čudovito, tako da je bil obisk stolpa res dobra odločitev. V vrsti smo za dvojni varnostni pregled in nakup kart porabili približno pol ure. Res priporočamo obisk v jutranjih urah.

Nasmeh iz Eifflovega stolpa

Velik, večja, najvišji

Sprehodili smo se mimo vojaške šole in šli na metro v smeri opere. To smo si ogledali le od zunaj.

Opera

Blizu Opere se nahaja Galerija Lafayette, kjer smo si ogledali praznično okrasitev z animacijo. Vstop v galerijo je prost, saj je to v resnici velik trgovinski center, poln dragih znamk. 🙂

Galerija Lafayette in njena praznična okrasitev

Z vrha Lafayette je čudovit razgled na mesto.

Razgled na Pariz z Lafayette

Razgled na Pariz z Lafayette

Pot smo nadaljevali do Pantheona. Tam smo videli Foucaultovo nihalo, čudovito notranjost cerkve ter ogromno grobnico, v kateri so pokopani Marie Curie, Voltaire, Victor Hugo …

Pantheon – vstop do 26. leta brezplačen

Od zunaj smo občudovali tudi novi in stari del univerze Sorbonne, kar se za študente spodobi. Kajne? 🙂 Na Metro smo odšli mimo lepega parka Jardin du Luxembourg.

Z metrojem smo se nato odpeljali do les Invalides in vojaškega muzeja, kjer je bila ravno razstava vojnih vozil različnih obdobij ter vojaška godba. V cerkvi Les Invalides smo bili čisto blizu Napoleona, ki leži v središču cerkve v veliki kamniti krsti.

Vojaški muzej in les Invalides – do 26. leta je vstop brezplačen

Zvečer smo še enkrat obiskali Montmartre, ker je to res najlepši kotiček Pariza za mlade. Prav tako smo v poznih urah skočili do Eifflovega stolpa, le da smo si ga tokrat pogledali s Parka Trocadero.

Eifflov stolp s parka Trocadero

Julija je večino potovanja preživela v Bobi 4G, saj še ne hodi. Kristjan je zaradi tega včasih nekoliko trpel, saj je njenih 10 kil kar veliko, za takšne razdalje. Sama pa sem v 7. mesecu nosečnosti kar dobro prenašala razdalje.  Na dan smo prehodili približno 20 km.

4. DAN

Zadnji dan našega potovanja smo že ob petih odšli iz hotela, da smo bili ob 9:00 na letališču za Treviso. Za pot do letališča Beauvais smo uporabili metro in avtobus, ki stane 15 € v eno smer na osebo. Pot je dolga 1 uro in 15 minut, za otroka pa nismo potrebovali dodatnega avtosedeža ali doplačila.

KARTE ZA METRO, VLAK, TRAMVAJ, avtobuse in vzpenjačo na montmartre

  • Če ste v Parizu čez teden, se vam splača kupiti komplet 10 kart, ki stane 14.90 €, cena ene karte je drugače 1.90 €.
  • Vikend karta za mlade do 26. leta, ki velja ob sobotah, nedeljah in praznikih je dnevna in velja na dan nakupa. Nanjo morate napisati datum, vaše ime in priimek. Ta na dan stane 4.10 € za prva tri okrožja Pariza. Z njo sva ogromno privarčevala, saj sva se povsod vozila z javnim prevozom.

BREZPLAČNE KARTE oz. VSTOPNICE ZA ŠTUDENTE oz. mlade – PARIZ

Vsi mladi do 26. leta, ki so prebivalci Evropske unije imajo prost vstop v večino muzejev in znamenitosti v Parizu. Predlagam, da pred vsako stavbo, ki jo želite obiskati preverite najprej to, ali je za vas tam morda vstopnina brezplačna ali vsaj nižja.

 HRANA

Želela sva čim bolj privarčevati tudi pri hrani, pa vendar jesti zdravo in raznoliko. Zato sva ves čas nakupovala v Lidlu. Za zajtrke, malice, sadne obroke, kosila in tople večerje. Zadnje so bile nekoliko manj zdrave – kupila sva namreč Pizzo in Lazanjo, ju pogrela v mikrovalovki v hotelu in pojedla, saj sva želela, da na dan pojemo vsaj en topel obrok.

Najino prvo in zadnje potovanje z letalom z enim otrokom se je zaključilo. Bilo je lepše in manj naporno, kot sva pričakovala, saj je Julija le nekajkrat pokazala nezadovoljstvo nad stiskanjem v Bobi. Prav tako smo imeli srečo z vremenom, saj ni deževalo, pa tudi temparature so bile okoli 5 stopinj, kar je bilo za nas še posebej ugodno.

Priporočam

Preden sem prvič letela z otrokom, sem prebrala članke, ki jih priporočam tudi vam. Vsega se sicer nisem držala, sem pa bila vesela, da sem se vsaj malce pozanimala kako poteka potovanje z dojenčkom:

Preberi še