SE BOLJ SPLAČA BITI MAMIN SINKO?

Uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana

Piše: Zavod Aequator

Z dohodnino se prej ali slej sreča vsak. Če ne drugega, vsako leto spomladi na dom dobimo modro kuverto Finančne uprave Republike Slovenije (FURS): informativni izračun dohodnine. Če se zanjo ne zmenimo, lahko zamudimo priložnost, da z malo dela (z enim ugovorom) “zaslužimo” kar nekaj denarja. Če imamo še malo nesreče, si pri tem lahko “prislužimo” še globo. Zato se pri dohodnini splača biti pozoren.

To opozorilo še toliko bolj velja za vse tiste, ki ste se pred kratkim poročili in ste vi ali vaš zakonec (ali oba) stari do 26 let ter se redno šolate (študirate). Pazljivost še zlasti velja pri uveljavljanju olajšave za vzdrževanje družinskega člana. Slednja pomeni zmanjšanje davčne osnove za predpisani znesek (za leto 2019 znaša 2.436,92EUR). Poenostavljeno povedano se šteje, da je zavezanec zaslužil manj kot v resnici, zato bo v končni fazi plačal manj dohodnine. 

Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)ta olajšava pripada osebi, ki vzdržuje družinskega člana: zakonca ali otroka do 26. leta, če se redno šola. Tako se zgodi, da je ista oseba lahko hkrati zakonec otrok. Kot otroka ga lahko uveljavljajo starši, kot zakonca pa zakonec. A kdo naj ga uveljavlja?

S poroko svojih otrok starši preživninsko obveznost do njih izgubijo, saj sta se nova zakonca dolžna preživljati sama. Zgolj če se nista sposobna, preživninska obveznost še naprej bremeni starše obeh zakoncev. Če torej eden od zakoncev hodi v službo in tako lahko preživlja drugega zakonca, je to po zakonu tudi dolžan. Zato bi bilo logično, da po poroki davčne oljašave za vzdrževanega družinskega člana starši ne bi več mogli uveljavljati, ampak bi jo lahko uveljavljal zgolj zakonec. Toda izkaže se, da je tako razmišljanje napačno. Starši kljub poroki do 26 leta še vedno lahko uveljavljajo svoje poročene otroke za vzdrževane člane. Pri tem so glede na zakonca celo v privilegiranem položaju, čeprav je le-ta svojega partnerja – študenta dolžan preživljati, starši pa ne. Po 115. členu ZDoh-2 namreč olajšave za vzdrževanega člana ni mogoče uveljavljati, če je vzdrževani član s svojimi dohodki dosegel cenzus (2.436,92EUR), pri čemer se v primeru, če študenta uveljavlja njegov zakonec, v cenzus štejejo vsi dohodki, tudi štipendija in delo prek študentske napotnice, medtem ko če študenta uveljavlja njegov starš, se štipendija in študentsko delo ne upoštevata. 

V praksi se tako zgodi, da po poroki starši ne uveljavljajo olajšave za vzdrževanega družinskega člana, ampak jo uveljavlja zakonec, ki je zmotno prepričan, da staršem več ne pripada. Ker zakonec – študent s štipendijo in študentskim delom praviloma doseže cenzus, ostaneta zakonca brez olajšave.

To pa se ne bi zgodilo, če bi olajšavo uveljavljal eden od staršev (v tem primeru sicer olajšavo izkoristi starš, a ostane v širši družini). Kot rečeno, olajšava znaša 2.436,92EUR (203,08 EUR mesečno), kar pomeni da se šteje, da je letni zaslužek nižji za 2.436,92EUR. Če vemo, da je najnižja davčna stopnja 16%, vas neuveljavljanje davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana stane najmanj 389,91 EUR na leto (32,5 EUR na mesec), če pa je dohodek zavezanca višji, pa celo več. 

Če ste med tistimi, ki si sedaj pulite lase ob razmišljanju, da ste z dobronamernostjo tako rekoč zapravili enega ali celo oba svoja “počivavčerja”, morebiti še ni vse izgubljeno. Možno je namreč, da kdo od staršev ni prejel informativnega izračuna dohodnine. Ta namreč pride z navadno pošto in prav možno je, da se je izgubil. Zelo možno je, da vam FURS ravno s tem daje priložnost, da odpravite svojo napako. To storite tako, da starš sam poda napoved za odmero dohodnine, v kateri navede svoje dohodke in uveljavlja olajšavo za vzdrževanega družinskega člana.

Rok za to je letos zaradi koronavirusa podaljšan do 31. avgusta. Zato pohitite. Druge možnosti, tj. pritožbe in sodnega varstva vam glede na izkušnje tistih, ki so neuspešno poskusili, ne priporočamo.

Pa brez skrbi, zaradi tega niste mamini sinki ali očkove punčke, ampak odgovorni odrasli, ki se postavijo zase.

V kolikor se vam ob prebranem poraja še kakšno vprašanje se obrnite na Zavod Aequator, kjer vam bodo z veseljem odgovorili na vprašanja ali nejasnosti.

Projekt Super starš

Projekt Super starš

Super starš, poskrbi tudi zase!

Staršem, še posebej tistim “mladim” se ob rojstvu otroka življenje popolnoma spremeni. Vse se vrti okoli otroka – stanovanje mora biti primerno zanj, prerazporedi se finančna sredstva, spremeni se preživljanje prostega časa. Prav prosti čas staršev pa smo se odločili razbremeniti mi.

Društvo Premik so ustanovile študentke socialnega dela, da bi študentke lažje povezovale teorijo in prakso socialnega dela.

In tako smo ravno iz teorije, kjer je Urška Mikolič v diplomskem delu Mladi starši: viri moči in potrebe raziskala kakšen je življenjski svet mladega starša, prešle v prakso z izvajanjem projekta Super starš. Poleg finančne in stanovanjske stiske se mladim spremeni tudi krog prijateljev in preživljanje prostega časa. In prav na ti dve stvari smo se osredotočili mi.

Mi sami vemo koliko organizacije je potrebno, da se zbere šest prijateljev, da gredo na bowling, gresta s partnerjem na drsanje ali pa se udeležiti izobraževanja ob uri, ki vam mogoče bolj ustreza. Kakšna organizacija je potrebna šele, če moraš ob tem najti še varuško. Mi pa za vas organiziramo podobne dogodke, kjer se lahko sprostite, razgibate, izveste nekaj novega in spoznate druge starše. Poleg vsega tega pa naše prostovoljke vedno poskrbijo za varstvo vaših otrok – baje se otroci v varstvu zabavajo, ponavadi ob koncu še nočejo domov ;).

V letošnjem letu načrtujemo dogodke vsaj enkrat mesečno. Naslednji bo že 19. februarja, kjer se boste starši podali na brezskrbno skakanje v Woop trampolin parku v Ljubljani, vaši otroci pa se bodo med tem zabavali z našimi prostovoljkami. Poleg tega imamo načrtovanih še veliko podobnih družabnih dogodkov, ki pa zaenkrat še ostajajo skrivnost. 

Poleg teh dogodkov bomo enkrat na mesec povabili Mamice na kavo. Ti dogodki temeljijo na druženju in so namenjeni staršem, ki dopoldan ostanejo z otroki. Namesto da greste v kavarno na kavico v skupinicah po dve ali tri vas vabimo, da se nam pridružite na kavici v Študentskem kampusu. Prostovoljke se bodo igrale z vašimi otroki, ve pa boste poklepetale in pridobile nova poznanstva. Povabljene ste mamice in očetje, v skupinah ali sami, pridite in spijte vročo kavico, čaj in malo prigriznite. 

Torej vaša edina skrb je, da se prijavite in pridete na dogodek, na koncu pa pustite kak evro – dogodki so brezplačni, veseli pa smo vsakega prispevka, saj lahko z njimi organiziramo več dogodkov, pokrijemo stroške in razvijamo projekt.

Že želite ostati v stiku z nami, nas lahko všečkate na Facebook-u, možna pa je tudi prijava na mesečne novičke, kjer prvi izveste za vse naše dogodke. Pa še pošljemo res samo enkrat na mesec. Na mesečne novičke se prijavite tukaj: https://goo.gl/forms/WHIo9Y1FPGRlkk0T2

Upamo, da se vidimo.

Prostovoljke projekta Super starš

Preberi še

mama magistra

Izplačilo štipendije v primeru diplomiranja ali magistriranja med študijskim letom

Piše: Študentska svetovalnica

Kaj se zgodi s šipendijo, če diplomiraš sredi leta (npr. decembra 2018)? Se prekine ali se naprej izplačuje do konca študijskega leta?

V nadaljevanju sta predstavljeni obe možnosti, torej kako je z ureditvijo v primeru, da je oseba vpisana v zadnji letnik izobraževalnega programa in kako je v primeru, da je vpisana v dodatno (absolventsko) leto:

1. ZADNJI LETNIK IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) v 89. členu določa, da se osebi, ki je zaključila izobraževanje pred iztekom izobraževalnega programa, izplačajo zneski štipendij za preostale mesece trajanja izobraževalnega programa.

89. člen (izplačilo v enkratnem znesku zaradi predčasnega zaključka izobraževanja)
(1) Štipendija se izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za preostale mesece trajanja izobraževalnega programa, če štipendist zaključi izobraževanje pred iztekom izobraževalnega programa, ne glede na to, ali je bil vpisan v vse letnike.
/…/

To pomeni, da se je študentu, v primeru, da je vpisan v zadnji letnik izobraževalnega programa, štipendija redno izplačevala do vključno decembra 2018, za preostale mesece (od januarja 2019 pa do vključno septembra 2019) pa se mu bo štipendija izplačala v enkratnem znesku.


2. DODATNO (ABSOLVENTSKO) LETO Zgoraj napisano pa ne velja za absolventsko leto, saj gre za prejemanje štipendije dodatno leto po izteku izobraževalnega programa, ki je urejeno v 6. odstavku 87. člen ZŠtip-1:

87. člen (prejemanje štipendije v primeru ponavljanja letnika in podaljšanja študentskega statusa)
/…/
(6) Štipendijsko razmerje se po izteku izobraževalnega programa podaljša do zaključka izobraževalnega programa, vendar največ za dodatnih 60 dni po izteku višješolskega programa oziroma največ eno študijsko leto po izteku študijskega programa prve oziroma druge stopnje.

/…/

Nadalje 88. člen Zštip-1 določa, da se v primeru iz 6. odstavka 87. člena štipendija izplačuje samo do zaključka izobraževalnega programa. 

88. člen (izplačevanje štipendij)
(1) Štipendija pripada štipendistu od začetka šolskega ali študijskega leta oziroma od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, če tako določa zakon ali javni razpis.
(2) V primeru iz šestega odstavka prejšnjega člena se štipendija izplačuje do zaključka izobraževalnega programa, vendar na višješolskih programih največ 60 dni, na študijskih programih prve in druge stopnje pa skupno največ eno študijsko leto. Če je štipendist na študijskem programu prve stopnje prejemal štipendijo za dodatno študijsko leto ali podaljšan študentski status manj kot eno leto, je na študijskem programu druge stopnje upravičen do štipendije za dodatno študijsko leto ali podaljšan študentski status za preostale mesece do celotne dobe 12 mesecev.
/…/

To pomeni, da ko oseba v času absolventskega leta diplomira/magistrira, se ji z naslednjim mesecem preneha izplačevanje štipendije v celoti. V primeru, da oseba ni prejemala štipendijo za celotno absolventsko leto na prvi stopnji izobraževalnega programa, lahko na drugi stopnji izobraževalnega programa v absolventskem letu prejema štipendijo za preostale mesece do celotne dobe 12 mesecev. 
V primeru, da je študent vpisan v absolventsko leto, mu tako pripada štipendija do vključno decembra 2018, z januarjem 2019 pa ni več upravičen do prejemanja štipendije, saj je diplomirala. V primeru, da bi na drugi stopnji prejemal štipendijo in bi vzel absolventsko leto, bi mu na drugi stopnji pripadala štipendija za preostalih 9 mesecev v absolventskem letu. 

Pri tem naj opozorim, da mora štipendist skladno z 93. členom ZŠtip-1 v 30 dneh od zaključka izobraževanja (torej od diplomiranja) obvestiti štipenditorja, da je zaključil študij, saj gre za spremembo, ki vpliva na štipendijsko razmerje.

93. člen (spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje)
(1) Štipendist je dolžan sporočiti dodeljevalcu štipendije vse spremembe, ki se zgodijo v tekočem šolskem ali študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje v 30 dneh po nastali spremembi ali v 30 dneh od dneva, ko je za spremembo izvedel.

(2) Spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, so:
–        prekinitev ali zaključek izobraževanja,
–        sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove,
–        okoliščine, zaradi katerih štipendist ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu oziroma za dodatek za bivanje, za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami oziroma dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje.
/…/

Hvala zavodu Študentska svetovalnica za odgovor. Če imate kakšno pravno vprašanje se lahko vedno po brezplačno pravno pomoč obrnete na Študentsko svetovalnico. Njihovi kontaktni podatki: telefonska številka: 01/438 02 53, email: info.svetovalnica@gmail.com)

Preberi še

Otrok in studentski boni

Otrok in študentski boni

Študentje, ki ste mame ali očetje, imate pravico do desetih (10) dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Ta pravica se šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko eden od staršev.
Kako urediš dodatne študentske bone?
Na točko SŠP prineseš potrebno dokazilo: kopija rojstnega lista otroka, indeks ali študentska izkaznica ali originalno potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, kateremu mora študent predložiti na vpogled osebni dokument. Ob tem študent podpiše izjavo, da ni zaposlen oziroma iskalec zaposlitve.
Kako koristiš študentske bone zase in otroke?
Za vsak obrok, ki  ga koristiš, pokličeš številko na 1808 in predložiš svoj osebni dokument..
Še nekaj informacij, ki utegnejo priti prav:
  • V primeru, da imate enega otroka, morajo preteči 4 ure časa med 2 in 3 unovčeno subvencijo (če koristite dve subvenciji naenkrat). Primer: starš študent unovči dve subvenciji (zase in za otroka). Po tem mora preteči 4 ure.
  • Če koristite najprej 1 subvencijo in čez 2 uri še eno, mora za koriščenje naslednje preteči 4 ure od koriščenja prve in naslednjo 4 ure od koriščenja druge. (V primeru, da imate enega otroka.)
  • Za vsakega otroka lahko dobi dodatnih 10 študentskih bon na mesec en izmed staršev. V primeru več otrok lahko vse bone dobi eden izmed staršev ali pa vsak starš za enega otroka (če imata starša na primer 2 otroka) (podrobnejša definicija 8. člen ZSŠP. ) Pogoj je seveda, da sta oba starša upravičenca (če želita oba uveljavljati pravico). ZSŠP, 6. člen.
  • Otrok mora biti ob koriščenju bonov navzoč, saj je na podlagi zakona prav otrok upravičenec (8. člen ZSŠP, drugi odstavek).
Če te zanima več o pravicah študentskih staršev : PRAVNE INFORMACIJE

Preberi še

Zdravstveno zavarovanje poročenih študentov

Zdravstveno zavarovanje študentskih družin

V sodelovanju s Študentsko svetovalnico objavljamo članek, ki je predvsem namenjen študentom, ki so poročeni ali tistimi, ki živijo v zakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo.

Tako nam, kot njim se razlaga Ministrstva za zdravje zdi sporna.

Študentska svetovalnica je na ministrstvo naslovila vprašanje ali lahko študent, ki hkrati izpolnjuje pogoje biti zdravstveno zavarovan kot zakonec po 21. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)  in kot družinski član po 22. členu ZZVZZ, sam izbere iz katerega naslova bo zdravstveno zavarovan.

21. člen

Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec.
Ob pogoju iz prejšnjega odstavka je zavarovan tudi razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina.
Kot zakonec je zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
 

22. člen

Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega šolanja, je zavarovan kot družinski član, dokler traja takšna nezmožnost, če ga zavarovanec preživlja oziroma če ni zavarovanec iz 16. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.

Ministrstvo je na tem mestu odgovorilo, da oseba, ki se šola in je mlajša od 26 let, s sklenitvijo zakonske zveze preneha izpolnjevati pogoje za zavarovanje kot otrok. Po njihovem mnenju je obveznost zavarovanja otroka, ki je dopolnil 18 let in je mlajši od 26 let, vezana na dejstvo, da se tak otrok šola in da obstaja obveznost staršev, da ga preživljajo, ki izhaja iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). S takšno ureditvijo naj bi se razbremenjevalo starše, da bi zanj morali plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. S sklenitvijo zakonske zveze pa obveznost preživljanja starša preneha. V kolikor zakonec nima sredstev za preživljanje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči. Če zakonca nimata dovolj sredstev za preživljanje, lahko oseba zaprosi za priznanje pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pri pristojnem centru za socialno delo. 

Po našem mnenju zdravstveno zavarovanje zakonca na podlagi 21. člena ZZVZZ ali otroka kot družinskega člana iz 22. člena ZZVZZ ni v ničemer povezano z obveznostjo staršev ali zakonca s preživninsko obveznostjo, ki izhaja iz ZZZDR. Slučajno res oba zakona določata enako starostno dobo, ki je vezana na to, do kdaj je oseba lahko zavarovana kot družinski član in do kdaj obstaja preživninska obveznost staršev do otrok. Vendar pa zakona med seboj nista neposredno medsebojno povezana in se tudi ne sklicujeta en na drugega. 

Po drugi strani pa je potrebno, v kolikor se glede presojanja iz katerega naslova je lahko zavarovan zakonec, lahko sklicujemo tudi na ZZZDR,  brati določbe, iz katerega izhaja preživninska obveznost, v celoti! ZZZDR v 123. členu ureja dolžnost preživljanja in pravi:

123. člen

(1) Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.
(2) Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.
(3) Otroka iz prejšnjih odstavkov, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Zakon tako določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. V primeru, da otrok sklene zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, dolžnost preživljanja preneha, razen v primeru, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. 

 

Skladno z določili ZZZDR in v primeru sklicevanja nanj, bi bila po našem mnenju pravilnejša razlaga ta, da se zakonec zavaruje kot družinski član, preko svojega partnerja. V kolikor pa zakonca nimata zadostnih sredstev oz. zavarovanje preko parterja ni mogoče, pa bi morali dopsutit, da se zakonec zavaruje preko svojih staršev, saj dolžnost preživljanja otroka s strani staršev ne preneha, v primeru če ga zakonec ali zunajzakonski partner ne more preživljati. 

Poroka

Študentski par in poroka

Članek je nastal v sodelovanju z Zavodom Študentska svetovalnica, na katerega se lahko študentje obrnete in brezplačno vam bodo pomagali razrešiti vaša pravno-socialna vprašanja.

Ker se veliko naših prijateljev študentov poroča, smo zbrale informacije o tem, na kaj mora biti pozoren študentki par, ko se poroči.

Po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), se državna štipendija podeljuje kot pravica iz javnih sredstev.

Skladno z devetim odstavkom 10. člena ZUPJS se pri uveljavljanju državne štipendije poleg vlagatelja ali vlagateljice (v nadaljevanju vlagatelj), ki je poročen, upoštevajo tudi dohodki in premoženje njegovega oziroma njenega zakonca oziroma osebe, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti (ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo), ter morebitnih otrok ali pastorkov, ki ju je katerikoli izmed partnerjev dolžan preživljati po zakonu.

Ob tem naj pojasnim, da se navedeni deveti odstavek 10. člena nanaša na prvi in drugi odstavek 10. člena. Če je študent mlajši od 26. let, potem so ga starši zaradi šolanja dolžni preživljati in se za njega uporabljata prvi in drugi odstavek 10. člena. Če pa je študent dopolnil 26 let, pa dolžnost preživljanja s strani staršev ne obstaja več in se položaj takšne osebe presoja le v skladu s prvim odstavkom 10. člena.

III. NAČIN UGOTAVLJANJA MATERIALNEGA POLOŽAJA
/.../
1. Osebe, ki se upoštevajo poleg vlagatelja (10. člen)
/.../
(9) Če je vlagatelj iz drugega odstavka tega člena poročen ali živi v zunajzakonski skupnosti ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:
1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
2. oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
3. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu.
/.../

Navedeno pomeni, da se poleg vlagatelja pri vlogi upošteva še premoženje in dohodek moža oziroma žene in njunih morebitnih otrok. Spremembo, da je prišlo pri vlagatelju do spremenjenih oseb, ki se upoštevajo pri uveljavljanju državne štipendije poleg njega, je potrebno Centru za socialno delo (CSD) sporočiti v 8 dneh od dneva nastanka spremembe, torej dneva poroke.

V skladu z 12. členom se upoštevajo skoraj vsi možni dohodki. v kar med drugim spada tudi državna štipendija in obdavčljivi dohodki po Zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine, kamor spada tudi študentsko delo.

Po tem CSD na novo izračuna, če je vlagatelj še vedno upravičen do državne štipendije ter v kolikšni višini. Če vlagatelj ne preseže materialnega cenzusa (povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 56 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju), potem lahko dalje prejema državno štipendijo.

Za pridobitev pravice do državne štipendije se lahko zaprosi z enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev kadarkoli med letom na krajevno pristojnem Centru za socialno delo.

V skladu z določbami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), poročena oseba glede zdravstvenega zavarovanja izpolnjuje pogoje, da je lahko skladno z 20. členom kot družinski član (torej zakonec) zavarovana preko partnerja,
Nadalje pa je v 21. členu določeno tudi, da je zakonec zavarovan kot družinski član, če sam ni zavarovanec.
 
21. člen Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec. Ob pogoju iz prejšnjega odstavka je zavarovan tudi razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina. Kot zakonec je zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
 
Preko partnerja je oseba lahko zavarovana ne glede na starostvendar samo obvezno, kar pomeni, da si mora sama plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
 
Poleg navedenega naslova zavarovanja pa poročenemu študentu še vedno ostane možnost, da je po 22. členu ZZVZZ zavarovan kot družinski član preko staršev in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti.
 
22. člen Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Ker je to področje nekoliko sporno definirano, si preberite tudi ta članek: Zdravstveno zavarovanje poročenih študentov
Obstaja tudi določena posledica glede bivanja v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo. Na podlagi Pravilnika o subvencioniranem bivanju pripadejo nekatere ugodnosti tudi partnerjem ali partnericam študenta ali študentke z otrokom.

Subvencija se lahko dodeli tudi za partnerja študentke ali študenta z otrokom, če je državljan Republike Slovenije in ima status študenta ter se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlen.

Preberi še

očka ureja papirje

Kako do 15,5% ki jih študentski servis za tvoje delo nakazuje ZPIZ-u

Piše: očka Kristjan

To, da sta oba starša študenta, bi lahko označili kot nekakšen čudež ali delovni izziv za zaposlene na zavarovalnici, CSDju, študentskih servisih in še marsikje.

Smo pač izjemno majhna populacija, s katero se povprečni zaposleni sreča skoraj nikoli. Zato je prvi odziv uslužbencev za okenci velikokrat: “Hjoj, s tem se pa še nisem srečal, prosim počakaj, da pokličem svojega nadrejenega”.

Prav to se je zgodilo, ko sem šel urejat 15.5%, ki jih država plačuje v pokojninsko blagajno že s tem, ker imam “porodniško”. (Več o tem v teh dveh člankih: Ugodnosti in pravice študentskih družin in Papirologija ob rojstvu otroka.)

Povzetek: Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. Starševski dodatek lahko v celoti koristi mati otroka. Lahko pa po 77. dneh pravico koristi oče. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ker nas je nekaj posameznikov kontaktiralo kaj je potrebno storiti, da ti študentski servis nakaže tudi teh 15.5%, vam po korakih opišem kaj je potrebno storiti.

Koraki so sledeči:

  • Greš na ZZZS in na okencu rečeš za obrazec oz. potrdilo: potrdilo 007 – o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
  • Ta obrazec neseš na študentski servis, na katerem opravljaš študentsko delo.
  • Za čas, ko prejemaš starševski dodatek, ti bo študentski servis izplačal tudi teh 15.5%.

(Na nekaterih študentskih servisih pa je dovolj, da prineseš le CSD odločbo o tem kdo in kdaj prejema starševski dodatek in ne potrebuješ potrdila z ZZZS-ja.)

Še uradni dopis iz ministrstva, ki so nam ga prijazno posredovali z eŠtudentskega servisa:

Vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje mora dijak ali študent še pred izdajo napotnice izkazati z izpisom obdobij zavarovanja v RS Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ne sme biti starejše od 30 dni. Izpis obdobij zavadovanja v RS lahko dijaki in študenti pridobijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V sklopu storitve Moj eZPIZ je možna tudi elektronska oddaja vloge za Izpis obdobij zavarovanja v RS. Vloga za Izpis obdobij zavarovanja v RS se nahaja na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. – Na žalost pa nam na ZPIZ-u niso mogli izpisati potrdila za naprej, tako da ta dopis z ministrstva po našem mnenju ne drži.

Preberi še

Ugodnosti študentskih mam (in očkov) na faxu

piše: mamica Ana

Mamicam študentkam (in očetom študentom) pripadajo na faxu določene ugodnosti, vendar so te večinoma odvisne od univerze, včasih tudi od fakultete. Zbrale smo osnovne informacije za Ljubljansko, Mariborsko univerzo in Univerzo na Primorskem. Če pa imaš ti še kakršnokoli (preverjeno) informacijo, bomo vesele, če jo deliš z nami. 🙂

Zakon o visokem šolstvu (ta velja za vse slovenske študente):

  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (70. člen ZVis)

V praksi pa lahko dobiš celo dve leti podaljšanega statusa. Prvo iz zgoraj omenjene pravice, za drugo pa lahko zaprosiš za podaljšanje statusa zaradi upravičenih razlogov – to pa se vsaka fakulteta posebej odloči, ali materinstvo spada pod upravičene razloge. Poskusiti ni greh. 😛

Univerza v Ljubljani

  • Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice. (153. člen)
  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. (239. člen)

Vir: Statut UL

Univerza v Mariboru

  • Izjemna odobritev vpisa študenta v višji letnik z manjkajočimi obveznostmi, skladno z 85. člena Statuta UM, ob pogojih, da: obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, ter ima izpolnjene obveznosti, za katere članica določi, da brez njih izjemno napredovanje ni mogoče in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil,
  • ponavljanja letnika študenta z opravljeno manj kot polovico obveznosti, skladno s 121. členom Statuta UM in ki ima izpolnjenih najmanj 15 ECTS,
  • podaljšanja statusa študenta.

Vir: Statut UM in Merila za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov

Študent, ki pridobi poseben status (upravičeni razlog je tudi materinstvo, ki se izkazuje z izpiskom iz rojstne matične knjige za otroka (za otroke stare do 1 leta)), skladno s tem pa so mu omogočeni posebni pogoji izobraževanja, mora izpolnjevati vse obveznosti, ki jih predvideva študijski program, pri čemer so mu omogočene naslednje pravice:

  • pravico do zmanjšanja obvezne prisotnosti in opravičene odsotnosti za študijske obveznosti v dogovoru z nosilcem predmeta,
  • pravico do naknadnega opravljanja vaj, oddaje in predstavitve seminarskih nalog, sprotnega preverjanja znanja ipd.,
  • pravico do opravljanja izpitov izven razpisanih izpitnih rokov v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru,
  • pravico do ponavljanja letnika in izjemnega napredovanja v višji letnik ter podaljšanja absolventskega staža do enega leta zaradi opravičljivih razlogov ob izpolnjevanju pogojev, določenih s Statutom UM in študijskim programom.
  • Študenti dobijo pravico iz zadnje alineje na osnovi pisne prošnje, ki ji kot dokazilo priložijo odločbo o posebnem statusu.

Vir: pravilnik o študentih s posebnim statusom UM

Univerza na Primorskem:

  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (169 člen)

Vir: Statut UP

Preberi še

Kluba študentskih (in dijaških) družin

Piše: mamica Petra

Klub študentskih družin Slovenije

V Klubu študentskih družin Slovenije smo študenti in študentke, ki imamo v času študija otroke. Ob prijetnem druženju si prizadevamo za urejen pravni status ter socialno in ekonomsko varnost družine. S pomočjo sponzorjev in donatorjev organiziramo izlete, likovne delavnice, pustno in novoletno prireditev, sankanje, večer za mamice, praznovanje materinskega dne, subvencionirano letovanje (v začetku decembra smo bili tri dni v Planici, poleti tri dni v Cerknem) etc.

Kako postaneš član, si lahko prebereš tu: http://www.studentskedruzine.com/kako-postati-clan/

Klub študentskih in dijaških družin Maribor

Klub je bil ustanovljen z namenom združevanja vseh študentov in dijakov, ki pričakujejo otroka ali ki že imajo otroka. Zagotavljamo jim vse potrebne informacije glede pravic, ki jim pripadajo tako v funkciji študenta/dijaka kot v funkciji starša. Omogočamo jim športne, kulturne, humanitarne in izobraževalne dejavnosti, ki se jih lahko udeleži vsak član. Naše poslanstvo je, da povezujemo vse študentske in dijaške družine v klub, ki jim nudi oporo in pomoč, poleg tega želimo spodbuditi čim več javnega opozarjanja na težave in probleme študentskih družin ter jih tudi čim uspešneje reševati.

Kako postaneš član, si lahko prebereš tu:  http://www.stud-druzine.org/vsebina.aspx?id=2

 

Preberi še

Papirologija ob rojstvu otroka

Piše: mamica Petra

Ker sem imela predviden datum poroda oktobra, sem vlogo za državno štipendijo odnesla na pristojni center za socialno delo in se poleg tega ustavila tudi pri strokovni delavki, ki se ukvarja s starševskim varstvom. Spodaj je seznam dokumentov, ki sem jih morala izpolniti in upam, da pridejo prav še komu.

Spodnji seznam velja za par, kjer imata oba starša status študenta. V primeru, da je eden izmed staršev zaposlen, brezposeln ali sta to oba, je seznam dokumentov nekoliko drugačen.

Predlagam, da se odpraviš na center za socialno delo, pod katerega spadaš glede na naslov stalnega prebivališča. Tam ti bodo podali vse potrebne informacije, papirje in ti jih tudi pomagali izpolniti.

Meni je delavka na Centru za socialno delo svetovala, da vse vloge oddam skupaj, takoj ko dobim otrokov EMŠO.

Rok za oddajo vloge: 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da se pridobi pravica z dnem rojstva otroka, torej v celotnem trajanju 365 dni.

Višina starševskega dodatka: 252.04 € mesečno, pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Komentar: Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da upravičencu teče tudi delovna doba. Starševski dodatek lahko v celoti koristi mati otroka. Lahko pa po 77. dneh pravico koristi oče. V primeru, da je upravičenec do starševskega dodatka študent, mu ni potrebno plačevati 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če opravlja študentsko delo.

Več o  starševskem dodatku na povezavi.

oddaš skupaj z Vlogo za otroški dodatek

Rok za oddajo vloge: 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka

Višina pomoči ob rojstvu otroka: 280 € (enkratni znesek)

Komentar: Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Paketov, ki jih poznamo iz preteklosti ni več.

Več o pomoči ob rojstvu otroka na povezavi.

Rok za oddajo vloge: 30 dni po rojstvu otroka

Višina otroškega dodatka: Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Komentar: En dobrohoten nasvet. Če imata s partnerjem na katerem koli bančnem računu kakšne prihranke, jih v času oddaje vloge dvignita, ker se vse šteje v premoženje, ki vpliva na višino otroškega dodatka.

Preberi več na tej povezavi.

Če živite v zunajzakonski skupnosti. Zapisnik uredite pred ali po rojstvu otroka na centru za socialno delo ali upravni enoti.

Preberi več na tej povezavi.

Rok za oddajo vloge: Rok je odvisen od občine (v večini primerov do 3. meseca od rojstva otroka).

Višina denarne pomoči: Znesek enkratne denarne pomoči določi občina.

Komentar: Gre za enkratno denarno pomoč občine novorojenemu otroku, s katero se družini zagotovijo dodatna denarna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

Preberi več na povezavi. Podatki so nekoliko zastareli. Obrnite se na svojo občino, kjer vam bodo po rojstvu otroka dali vlogo, ki jo izpolnete.

Kje: na ZZZS

Rok: 60 dni po rojstvu otroka.

Komentar: 60 dni po otrokovem rojstvu lahko otrok zdravstvene storitve koristi na zavarovanje enega od staršev oziroma skrbnika, če je ta zavarovan (v primeru, da sta oba starša študenta, je otrok zavarovan po enem izmed starih staršev). V tem času mora eden od njiju izpolnjen obrazec odnesti na območno enoto ali izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in otroku urediti zdravstveno zavarovanje.

Kje: na upravni enoti

Rok: dokument ni obvezen.

Komentar: S seboj imejte izpisek iz matičnega registra o rojstvu in fotografijo, ki ustreza kriterijem fotografije za uradne dokumente. Naredili vam jo lahko fotograf ali jo posnamete sami doma. Pomembna je velikost 3,5 cm x 4,5 cm, otrok pa mora biti slikan od spredaj, z odkritim čelom, brez pokrivala … Če otrok še ne sedi, ga doma položite na belo podlago in slikate. Pomembno je, da nima odprtih usti in ima široko odprte oči.

Preden vam izdajo izkaznico, je potrebno plačati še ceno obrazca (obrazec, ki ga natisne upravna enota s podatki stranke) in pa upravno takso.

Ostale ugodnosti in pravice študentskih družin si poglejte v tem članku: UGODNOSTI IN PRAVICE ŠTUDENTSKIH DRUŽIN

Preberi še