Otrok in studentski boni

Otrok in študentski boni

Študentje, ki ste mame ali očetje, imate pravico do desetih (10) dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Ta pravica se šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko eden od staršev.
Kako urediš dodatne študentske bone?
Na točko SŠP prineseš potrebno dokazilo: kopija rojstnega lista otroka, indeks ali študentska izkaznica ali originalno potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, kateremu mora študent predložiti na vpogled osebni dokument. Ob tem študent podpiše izjavo, da ni zaposlen oziroma iskalec zaposlitve.
Kako koristiš študentske bone zase in otroke?
Za vsak obrok, ki  ga koristiš, pokličeš številko na 1808 in predložiš svoj osebni dokument..
Še nekaj informacij, ki utegnejo priti prav:
  • V primeru, da imate enega otroka, morajo preteči 4 ure časa med 2 in 3 unovčeno subvencijo (če koristite dve subvenciji naenkrat). Primer: starš študent unovči dve subvenciji (zase in za otroka). Po tem mora preteči 4 ure.
  • Če koristite najprej 1 subvencijo in čez 2 uri še eno, mora za koriščenje naslednje preteči 4 ure od koriščenja prve in naslednjo 4 ure od koriščenja druge. (V primeru, da imate enega otroka.)
  • Za vsakega otroka lahko dobi dodatnih 10 študentskih bon na mesec en izmed staršev. V primeru več otrok lahko vse bone dobi eden izmed staršev ali pa vsak starš za enega otroka (če imata starša na primer 2 otroka) (podrobnejša definicija 8. člen ZSŠP. ) Pogoj je seveda, da sta oba starša upravičenca (če želita oba uveljavljati pravico). ZSŠP, 6. člen.
  • Otrok mora biti ob koriščenju bonov navzoč, saj je na podlagi zakona prav otrok upravičenec (8. člen ZSŠP, drugi odstavek).
Če te zanima več o pravicah študentskih staršev : PRAVNE INFORMACIJE

Preberi še

Zdravstveno zavarovanje poročenih študentov

Zdravstveno zavarovanje študentskih družin

V sodelovanju s Študentsko svetovalnico objavljamo članek, ki je predvsem namenjen študentom, ki so poročeni ali tistimi, ki živijo v zakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo.

Tako nam, kot njim se razlaga Ministrstva za zdravje zdi sporna.

Študentska svetovalnica je na ministrstvo naslovila vprašanje ali lahko študent, ki hkrati izpolnjuje pogoje biti zdravstveno zavarovan kot zakonec po 21. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)  in kot družinski član po 22. členu ZZVZZ, sam izbere iz katerega naslova bo zdravstveno zavarovan.

21. člen

Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec.
Ob pogoju iz prejšnjega odstavka je zavarovan tudi razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina.
Kot zakonec je zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
 

22. člen

Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega šolanja, je zavarovan kot družinski član, dokler traja takšna nezmožnost, če ga zavarovanec preživlja oziroma če ni zavarovanec iz 16. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.

Ministrstvo je na tem mestu odgovorilo, da oseba, ki se šola in je mlajša od 26 let, s sklenitvijo zakonske zveze preneha izpolnjevati pogoje za zavarovanje kot otrok. Po njihovem mnenju je obveznost zavarovanja otroka, ki je dopolnil 18 let in je mlajši od 26 let, vezana na dejstvo, da se tak otrok šola in da obstaja obveznost staršev, da ga preživljajo, ki izhaja iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). S takšno ureditvijo naj bi se razbremenjevalo starše, da bi zanj morali plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. S sklenitvijo zakonske zveze pa obveznost preživljanja starša preneha. V kolikor zakonec nima sredstev za preživljanje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči. Če zakonca nimata dovolj sredstev za preživljanje, lahko oseba zaprosi za priznanje pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pri pristojnem centru za socialno delo. 

Po našem mnenju zdravstveno zavarovanje zakonca na podlagi 21. člena ZZVZZ ali otroka kot družinskega člana iz 22. člena ZZVZZ ni v ničemer povezano z obveznostjo staršev ali zakonca s preživninsko obveznostjo, ki izhaja iz ZZZDR. Slučajno res oba zakona določata enako starostno dobo, ki je vezana na to, do kdaj je oseba lahko zavarovana kot družinski član in do kdaj obstaja preživninska obveznost staršev do otrok. Vendar pa zakona med seboj nista neposredno medsebojno povezana in se tudi ne sklicujeta en na drugega. 

Po drugi strani pa je potrebno, v kolikor se glede presojanja iz katerega naslova je lahko zavarovan zakonec, lahko sklicujemo tudi na ZZZDR,  brati določbe, iz katerega izhaja preživninska obveznost, v celoti! ZZZDR v 123. členu ureja dolžnost preživljanja in pravi:

123. člen

(1) Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.
(2) Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.
(3) Otroka iz prejšnjih odstavkov, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Zakon tako določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. V primeru, da otrok sklene zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, dolžnost preživljanja preneha, razen v primeru, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. 

 

Skladno z določili ZZZDR in v primeru sklicevanja nanj, bi bila po našem mnenju pravilnejša razlaga ta, da se zakonec zavaruje kot družinski član, preko svojega partnerja. V kolikor pa zakonca nimata zadostnih sredstev oz. zavarovanje preko parterja ni mogoče, pa bi morali dopsutit, da se zakonec zavaruje preko svojih staršev, saj dolžnost preživljanja otroka s strani staršev ne preneha, v primeru če ga zakonec ali zunajzakonski partner ne more preživljati. 

Poroka

Študentski par in poroka

Članek je nastal v sodelovanju z Zavodom Študentska svetovalnica, na katerega se lahko študentje obrnete in brezplačno vam bodo pomagali razrešiti vaša pravno-socialna vprašanja.

Ker se veliko naših prijateljev študentov poroča, smo zbrale informacije o tem, na kaj mora biti pozoren študentki par, ko se poroči.

Po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), se državna štipendija podeljuje kot pravica iz javnih sredstev.

Skladno z devetim odstavkom 10. člena ZUPJS se pri uveljavljanju državne štipendije poleg vlagatelja ali vlagateljice (v nadaljevanju vlagatelj), ki je poročen, upoštevajo tudi dohodki in premoženje njegovega oziroma njenega zakonca oziroma osebe, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti (ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo), ter morebitnih otrok ali pastorkov, ki ju je katerikoli izmed partnerjev dolžan preživljati po zakonu.

Ob tem naj pojasnim, da se navedeni deveti odstavek 10. člena nanaša na prvi in drugi odstavek 10. člena. Če je študent mlajši od 26. let, potem so ga starši zaradi šolanja dolžni preživljati in se za njega uporabljata prvi in drugi odstavek 10. člena. Če pa je študent dopolnil 26 let, pa dolžnost preživljanja s strani staršev ne obstaja več in se položaj takšne osebe presoja le v skladu s prvim odstavkom 10. člena.

III. NAČIN UGOTAVLJANJA MATERIALNEGA POLOŽAJA
/.../
1. Osebe, ki se upoštevajo poleg vlagatelja (10. člen)
/.../
(9) Če je vlagatelj iz drugega odstavka tega člena poročen ali živi v zunajzakonski skupnosti ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:
1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
2. oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
3. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu.
/.../

Navedeno pomeni, da se poleg vlagatelja pri vlogi upošteva še premoženje in dohodek moža oziroma žene in njunih morebitnih otrok. Spremembo, da je prišlo pri vlagatelju do spremenjenih oseb, ki se upoštevajo pri uveljavljanju državne štipendije poleg njega, je potrebno Centru za socialno delo (CSD) sporočiti v 8 dneh od dneva nastanka spremembe, torej dneva poroke.

V skladu z 12. členom se upoštevajo skoraj vsi možni dohodki. v kar med drugim spada tudi državna štipendija in obdavčljivi dohodki po Zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine, kamor spada tudi študentsko delo.

Po tem CSD na novo izračuna, če je vlagatelj še vedno upravičen do državne štipendije ter v kolikšni višini. Če vlagatelj ne preseže materialnega cenzusa (povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 56 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju), potem lahko dalje prejema državno štipendijo.

Za pridobitev pravice do državne štipendije se lahko zaprosi z enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev kadarkoli med letom na krajevno pristojnem Centru za socialno delo.

V skladu z določbami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), poročena oseba glede zdravstvenega zavarovanja izpolnjuje pogoje, da je lahko skladno z 20. členom kot družinski član (torej zakonec) zavarovana preko partnerja,
Nadalje pa je v 21. členu določeno tudi, da je zakonec zavarovan kot družinski član, če sam ni zavarovanec.
 
21. člen Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec. Ob pogoju iz prejšnjega odstavka je zavarovan tudi razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina. Kot zakonec je zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
 
Preko partnerja je oseba lahko zavarovana ne glede na starostvendar samo obvezno, kar pomeni, da si mora sama plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
 
Poleg navedenega naslova zavarovanja pa poročenemu študentu še vedno ostane možnost, da je po 22. členu ZZVZZ zavarovan kot družinski član preko staršev in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti.
 
22. člen Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Ker je to področje nekoliko sporno definirano, si preberite tudi ta članek: Zdravstveno zavarovanje poročenih študentov
Obstaja tudi določena posledica glede bivanja v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo. Na podlagi Pravilnika o subvencioniranem bivanju pripadejo nekatere ugodnosti tudi partnerjem ali partnericam študenta ali študentke z otrokom.

Subvencija se lahko dodeli tudi za partnerja študentke ali študenta z otrokom, če je državljan Republike Slovenije in ima status študenta ter se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlen.

Preberi še

očka ureja papirje

Kako do 15,5% ki jih študentski servis za tvoje delo nakazuje ZPIZ-u

Piše: očka Kristjan

To, da sta oba starša študenta, bi lahko označili kot nekakšen čudež ali delovni izziv za zaposlene na zavarovalnici, CSDju, študentskih servisih in še marsikje.

Smo pač izjemno majhna populacija, s katero se povprečni zaposleni sreča skoraj nikoli. Zato je prvi odziv uslužbencev za okenci velikokrat: “Hjoj, s tem se pa še nisem srečal, prosim počakaj, da pokličem svojega nadrejenega”.

Prav to se je zgodilo, ko sem šel urejat 15.5%, ki jih država plačuje v pokojninsko blagajno že s tem, ker imam “porodniško”. (Več o tem v teh dveh člankih: Ugodnosti in pravice študentskih družin in Papirologija ob rojstvu otroka.)

Povzetek: Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. Starševski dodatek lahko v celoti koristi mati otroka. Lahko pa po 77. dneh pravico koristi oče. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ker nas je nekaj posameznikov kontaktiralo kaj je potrebno storiti, da ti študentski servis nakaže tudi teh 15.5%, vam po korakih opišem kaj je potrebno storiti.

Koraki so sledeči:

  • Greš na ZZZS in na okencu rečeš za obrazec oz. potrdilo: potrdilo 007 – o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
  • Ta obrazec neseš na študentski servis, na katerem opravljaš študentsko delo.
  • Za čas, ko prejemaš starševski dodatek, ti bo študentski servis izplačal tudi teh 15.5%.

(Na nekaterih študentskih servisih pa je dovolj, da prineseš le CSD odločbo o tem kdo in kdaj prejema starševski dodatek in ne potrebuješ potrdila z ZZZS-ja.)

Še uradni dopis iz ministrstva, ki so nam ga prijazno posredovali z eŠtudentskega servisa:

Vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje mora dijak ali študent še pred izdajo napotnice izkazati z izpisom obdobij zavarovanja v RS Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ne sme biti starejše od 30 dni. Izpis obdobij zavadovanja v RS lahko dijaki in študenti pridobijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V sklopu storitve Moj eZPIZ je možna tudi elektronska oddaja vloge za Izpis obdobij zavarovanja v RS. Vloga za Izpis obdobij zavarovanja v RS se nahaja na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. – Na žalost pa nam na ZPIZ-u niso mogli izpisati potrdila za naprej, tako da ta dopis z ministrstva po našem mnenju ne drži.

Preberi še

Ugodnosti študentskih mam (in očkov) na faxu

piše: mamica Ana

Mamicam študentkam (in očetom študentom) pripadajo na faxu določene ugodnosti, vendar so te večinoma odvisne od univerze, včasih tudi od fakultete. Zbrale smo osnovne informacije za Ljubljansko, Mariborsko univerzo in Univerzo na Primorskem. Če pa imaš ti še kakršnokoli (preverjeno) informacijo, bomo vesele, če jo deliš z nami. 🙂

Zakon o visokem šolstvu (ta velja za vse slovenske študente):

  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (70. člen ZVis)

V praksi pa lahko dobiš celo dve leti podaljšanega statusa. Prvo iz zgoraj omenjene pravice, za drugo pa lahko zaprosiš za podaljšanje statusa zaradi upravičenih razlogov – to pa se vsaka fakulteta posebej odloči, ali materinstvo spada pod upravičene razloge. Poskusiti ni greh. 😛

Univerza v Ljubljani

  • Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice. (153. člen)
  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. (239. člen)

Vir: Statut UL

Univerza v Mariboru

  • Izjemna odobritev vpisa študenta v višji letnik z manjkajočimi obveznostmi, skladno z 85. člena Statuta UM, ob pogojih, da: obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, ter ima izpolnjene obveznosti, za katere članica določi, da brez njih izjemno napredovanje ni mogoče in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil,
  • ponavljanja letnika študenta z opravljeno manj kot polovico obveznosti, skladno s 121. členom Statuta UM in ki ima izpolnjenih najmanj 15 ECTS,
  • podaljšanja statusa študenta.

Vir: Statut UM in Merila za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov

Študent, ki pridobi poseben status (upravičeni razlog je tudi materinstvo, ki se izkazuje z izpiskom iz rojstne matične knjige za otroka (za otroke stare do 1 leta)), skladno s tem pa so mu omogočeni posebni pogoji izobraževanja, mora izpolnjevati vse obveznosti, ki jih predvideva študijski program, pri čemer so mu omogočene naslednje pravice:

  • pravico do zmanjšanja obvezne prisotnosti in opravičene odsotnosti za študijske obveznosti v dogovoru z nosilcem predmeta,
  • pravico do naknadnega opravljanja vaj, oddaje in predstavitve seminarskih nalog, sprotnega preverjanja znanja ipd.,
  • pravico do opravljanja izpitov izven razpisanih izpitnih rokov v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru,
  • pravico do ponavljanja letnika in izjemnega napredovanja v višji letnik ter podaljšanja absolventskega staža do enega leta zaradi opravičljivih razlogov ob izpolnjevanju pogojev, določenih s Statutom UM in študijskim programom.
  • Študenti dobijo pravico iz zadnje alineje na osnovi pisne prošnje, ki ji kot dokazilo priložijo odločbo o posebnem statusu.

Vir: pravilnik o študentih s posebnim statusom UM

Univerza na Primorskem:

  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (169 člen)

Vir: Statut UP

Preberi še

Kluba študentskih (in dijaških) družin

Piše: mamica Petra

Klub študentskih družin Slovenije

V Klubu študentskih družin Slovenije smo študenti in študentke, ki imamo v času študija otroke. Ob prijetnem druženju si prizadevamo za urejen pravni status ter socialno in ekonomsko varnost družine. S pomočjo sponzorjev in donatorjev organiziramo izlete, likovne delavnice, pustno in novoletno prireditev, sankanje, večer za mamice, praznovanje materinskega dne, subvencionirano letovanje (v začetku decembra smo bili tri dni v Planici, poleti tri dni v Cerknem) etc.

Kako postaneš član, si lahko prebereš tu: http://www.studentskedruzine.com/kako-postati-clan/

Klub študentskih in dijaških družin Maribor

Klub je bil ustanovljen z namenom združevanja vseh študentov in dijakov, ki pričakujejo otroka ali ki že imajo otroka. Zagotavljamo jim vse potrebne informacije glede pravic, ki jim pripadajo tako v funkciji študenta/dijaka kot v funkciji starša. Omogočamo jim športne, kulturne, humanitarne in izobraževalne dejavnosti, ki se jih lahko udeleži vsak član. Naše poslanstvo je, da povezujemo vse študentske in dijaške družine v klub, ki jim nudi oporo in pomoč, poleg tega želimo spodbuditi čim več javnega opozarjanja na težave in probleme študentskih družin ter jih tudi čim uspešneje reševati.

Kako postaneš član, si lahko prebereš tu:  http://www.stud-druzine.org/vsebina.aspx?id=2

 

Preberi še

Papirologija ob rojstvu otroka

Piše: mamica Petra

Ker sem imela predviden datum poroda oktobra, sem vlogo za državno štipendijo odnesla na pristojni center za socialno delo in se poleg tega ustavila tudi pri strokovni delavki, ki se ukvarja s starševskim varstvom. Spodaj je seznam dokumentov, ki sem jih morala izpolniti in upam, da pridejo prav še komu.

Spodnji seznam velja za par, kjer imata oba starša status študenta. V primeru, da je eden izmed staršev zaposlen, brezposeln ali sta to oba, je seznam dokumentov nekoliko drugačen.

Predlagam, da se odpraviš na center za socialno delo, pod katerega spadaš glede na naslov stalnega prebivališča. Tam ti bodo podali vse potrebne informacije, papirje in ti jih tudi pomagali izpolniti.

Meni je delavka na Centru za socialno delo svetovala, da vse vloge oddam skupaj, takoj ko dobim otrokov EMŠO.

Rok za oddajo vloge: 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da se pridobi pravica z dnem rojstva otroka, torej v celotnem trajanju 365 dni.

Višina starševskega dodatka: 252.04 € mesečno, pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Komentar: Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da upravičencu teče tudi delovna doba. Starševski dodatek lahko v celoti koristi mati otroka. Lahko pa po 77. dneh pravico koristi oče. V primeru, da je upravičenec do starševskega dodatka študent, mu ni potrebno plačevati 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če opravlja študentsko delo.

Več o  starševskem dodatku na povezavi.

oddaš skupaj z Vlogo za otroški dodatek

Rok za oddajo vloge: 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka

Višina pomoči ob rojstvu otroka: 280 € (enkratni znesek)

Komentar: Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Paketov, ki jih poznamo iz preteklosti ni več.

Več o pomoči ob rojstvu otroka na povezavi.

Rok za oddajo vloge: 30 dni po rojstvu otroka

Višina otroškega dodatka: Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Komentar: En dobrohoten nasvet. Če imata s partnerjem na katerem koli bančnem računu kakšne prihranke, jih v času oddaje vloge dvignita, ker se vse šteje v premoženje, ki vpliva na višino otroškega dodatka.

Preberi več na tej povezavi.

Če živite v zunajzakonski skupnosti. Zapisnik uredite pred ali po rojstvu otroka na centru za socialno delo ali upravni enoti.

Preberi več na tej povezavi.

Rok za oddajo vloge: Rok je odvisen od občine (v večini primerov do 3. meseca od rojstva otroka).

Višina denarne pomoči: Znesek enkratne denarne pomoči določi občina.

Komentar: Gre za enkratno denarno pomoč občine novorojenemu otroku, s katero se družini zagotovijo dodatna denarna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

Preberi več na povezavi. Podatki so nekoliko zastareli. Obrnite se na svojo občino, kjer vam bodo po rojstvu otroka dali vlogo, ki jo izpolnete.

Kje: na ZZZS

Rok: 60 dni po rojstvu otroka.

Komentar: 60 dni po otrokovem rojstvu lahko otrok zdravstvene storitve koristi na zavarovanje enega od staršev oziroma skrbnika, če je ta zavarovan (v primeru, da sta oba starša študenta, je otrok zavarovan po enem izmed starih staršev). V tem času mora eden od njiju izpolnjen obrazec odnesti na območno enoto ali izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in otroku urediti zdravstveno zavarovanje.

Kje: na upravni enoti

Rok: dokument ni obvezen.

Komentar: S seboj imejte izpisek iz matičnega registra o rojstvu in fotografijo, ki ustreza kriterijem fotografije za uradne dokumente. Naredili vam jo lahko fotograf ali jo posnamete sami doma. Pomembna je velikost 3,5 cm x 4,5 cm, otrok pa mora biti slikan od spredaj, z odkritim čelom, brez pokrivala … Če otrok še ne sedi, ga doma položite na belo podlago in slikate. Pomembno je, da nima odprtih usti in ima široko odprte oči.

Preden vam izdajo izkaznico, je potrebno plačati še ceno obrazca (obrazec, ki ga natisne upravna enota s podatki stranke) in pa upravno takso.

Ostale ugodnosti in pravice študentskih družin si poglejte v tem članku: UGODNOSTI IN PRAVICE ŠTUDENTSKIH DRUŽIN

Preberi še

Študentske finance

Ugodnosti in pravice študentskih družin

Piše: Alja Šiška iz Študentske svetovalnice

V primeru da sta (bodoča) starša še študenta oziroma je študent vsaj eden izmed njiju, jima pripadajo določene dodatne ugodnosti ter predvsem razni denarni prejemki. Te ugodnosti, pravice ter prejemki mamicam in očkom olajšajo finančno breme ter tudi opravljanje študijskih obveznosti, zato jih je dobro poznati.

Naj kot prvo povem, kje si lahko nekdo, ki je prava nevešč, sam poišče informacije o pravicah, ki mu pripadajo, tako na splošno, kot tudi v povezavi s starševstvom in študijem. V Sloveniji poznamo Pravno-informacijski sistem ali na kratko PISRS, kjer najdete aktualno zakonodajo. Vsi zakoni ter pravilniki imajo pred imenom postavljeno pikico. Vedno glejte zeleno, saj slednje pomeni, da je zakon trenutno veljaven in ureditev po njem ni zastarela.

Sedaj pa k pravicam. Rada bi poudarila, da so določene pravice namenjene zgolj mamicam študentkam, medtem ko spet druge lahko uveljavlja katerikoli izmed staršev. Najpomembnejše pravice, ki jih lahko uveljavljate kot starši študenti so:

Dodatno študijsko leto je pravica, ki jo ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v četrtem odstavku 70. člena, ki pravi sledeče:

"Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka."

Pravica do dodatnega leta tako pripada mamicam za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Tako je pravico možno koristiti tudi, če mamica rodi v času, ko koristi absolventski staž. Slednji se tako podaljša za dodatno leto. Prav tako je ne gre mešati s pravico do podaljšanja statusa iz upravičljivih razlogov, kar ureja tretji odstavek 70. člena ZVis.

Naj ob tem poudarim, da ZVis nikjer ne navaja, da mora biti dodatno študijsko leto izkoriščeno takoj v študijskem letu, ki sledi letu, ko je mati rodila. Kljub vsemu je praksa na določenih fakultetah takšna, da morajo novopečene mamice pravico do dodatnega leta izkoristiti v letu, ki sledi rojstvu otroka. Sledeče se je zato dobro pozanimati na fakulteti, ki jo obiskujete.

Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov ureja bivanje študentov v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. Poleg vseh osnovnih pravic, ki pripadajo vsem osebam s statusom študenta pa za študentske družinice veljajo še določene dodatne ugodnosti glede subvencioniranega bivanja.

Kot prvo, dobi eden izmed staršev dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še dodatnih 50 točk. Nadalje lahko študent starš vlogo za subvencionirano bivanje odda tudi po roku za uveljavljanje pravice do subvencioniranega bivanja, saj se rojstvo otroka šteje za izredni dogodek.

Pomembno je tudi, da se subvencija za bivanje vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom. Torej če očka izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje, bo lahko poleg njega, pod določenimi pogoji, bivala tudi njegova partnerica oziroma mamica. Pogoji, ki jih mora taka oseba pri tem izpolnjevati so:

  1. državljanstvo RS,
  2. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot redni študij ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba,
  3. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij, in sicer najmanj 3 dni v tednu ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba.

Študentski domovi v Ljubljani imajo za študentske družine namenjene tudi posebne apartmaje v Rožni dolini.

Subvencionirana prehrana je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki v 8. členu pravi sledeče:

"...in upravičenci – starši imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev."

Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo lahko katerikoli izmed staršev. Eden od staršev mora za uveljavljanje pravice v pisarno za študentske domove prinesti rojstni list otroka.

MATERIALNI CENZUS
Določene pravice, ki so obravnavane v nadaljevanju, so pogojene s socialnim položajem prosilca, zato je pomembno vedeti, kako se izračuna materialni cenzus, ki ga država upošteva pri podeljevanju pravic.

Pri izračunu materialnega cenzusa nam pomaga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki vsebuje odgovore na vprašanja, katero premoženje ter dohodki se upoštevajo pri določanju socialnega položaja ter katere osebe se pri tem sploh upoštevajo.

V primeru da imamo družinico, ki jo sestavljajo oče, mati ter otrok, se bodo pri določanju socialnega položaja upoštevali vsi trije, hkrati pa tudi vse njihovo premoženje ter njihovi dohodki pod določenimi pogoji in z določenimi izjemami.

Različni zakoni omenjajo različne materialne cenzuse, najpogosteje merilo pa sta neto povprečni mesečni dohodek v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi minimalni dohodek. Koliko znašata, lahko spremljate na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Obrazci za uveljavljanje pravic, ki jih bom omenila v nadaljevanju, se najdejo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko starši oddajo na centru za socialno delo v kraju, kjer bivajo.

Pravice v povezavi z materialnim cenzusom:

Otroški dodatek ureja ZUPJS in je denarni prejemek, ki pripada enemu izmed staršev, ki ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji. Dovolj je začasno prebivališče. Otroški dodatek je pravica, ki pripada do otrokovega 18. leta starosti, vendar pa se za njo lahko zaprosi za leto dni. Tako je potrebno vsako leto znova zaprositi zanj.

Višina otroškega dodatka je odvisna od socialnega položaja ter števila otrok, giblje pa se nekje med 40 EUR do 140 EUR mesečno. Pravica je omejena s cenzusom, ki znaša 99% povprečnega mesečnega dohodka na osebo. Kljub tej številki pa je meja trenutno spuščena zgolj na 64%, saj v Sloveniji še vedno veljajo določeni varčevalni ukrepi.

V 24. členu ZUPJS se nahaja pravica do oprostitve plačila vrtca za drugega ter vse nadaljnje otroke (ki hkrati obiskujejo vrtec) ter pravica do znižanega plačila vrtca.

Pravica do znižanega plačila vrtca je odvisna od materialnega cenzusa. V primeru da ta znaša več kot 99% povprečnega mesečnega dohodka, znaša plačilo vrtca 77% programa. Celotno tabelo lahko najdete v 24. členu ZUPJS.

Starši, ki bivajo v študentskem domu Rožne doline v Ljubljani, imajo možnost svojega otroka vpisati v Viški vrtec, kjer ob vpisu prejmejo tudi določene ugodnosti.

Starševski dodatek je denarni prejemek, ki ni pogojen s socialnim položajem družine, ureja pa ga Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih-1 (ZSDP-1).

Pripada osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila. Glede na to, da je prispevek namenjen študentskim družinam ter da študenti ponavadi niso zaposleni ter posledično zavarovani po ZSDP-1, so načeloma do starševskega dodatka upravičeni. V primeru da so zaposleni pa lahko uveljavljajo starševsko nadomestilo. Gre torej za dve različni pravici s podobnim poimenovanjem, zato ju ne gre mešati.

Pravica lahko pripada enemu izmed staršev ter največ 365 dni od otrokovega rojstva. Zato je dobro, da se za njo zaprosi preden je otrok rojen, da bo pripadala od začetka otrokovega rojstva.

Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Starševski dodatek znaša dobrih 250 EUR mesečno.

Pomoč ob rojstvu otroka pripada materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Je pravica, urejena v ZSDP-1. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakuu opreme za novorojenčka. Lahko se dodeli tudi v obliki posebnega, že pripravljenega paketa.

Vrednost pomoči je okoli 280 EUR.

Gre za dodatek, predviden v ZSDP-1. Dodatek znaša 100 EUR mesečno, v določenih primerih tudi 200 EUR. Uveljavlja ga lahko eden izmed staršev, če ima otrok v Sloveniji stalno prebivališče ter potrebuje posebno nego zaradi bolezni, okvar in podobno.

Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Kljub vsemu pa jo je lažje prejeti, če je v družini dodatni član po rojstvu otroka, saj se celotni dohodek pri ugotavljanju socialnega položaja deli z večjim številom oseb in je posledično nižji.

Pogoji za pridobitev državne štipendije so določeni v Zakonu o štipendiranju-1 (ZŠtip-1), kjer gre bolj za pogoje, vezane na študij ter v ZUPJS, kjer je opredeljen materialni cenzus kot dodatni pogoj za pridobitev državne štipendije.

Materialni cenzus načeloma znaša 64% neto povprečne plače na osebo, vendar pa je zaradi varčevalnih ukrepov meja trenutno spuščena na 56% neto povprečne plače.

Ob vsem napisanem je pomembno poudariti tudi, kako je s prejemanjem štipendije v času, ko mamica koristi dodatno študijsko leto zaradi materinstva. To vprašanje ureja ZŠtip-1 v 95. členu. V tem času štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se kljub vsemu izplačuje. Pomembno je poudariti tudi, da lahko v tem času štipendijo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek. Glede na to, da lahko dodatno leto zaradi materinstva po ZVis koristi zgolj mati, bo tudi ona tista, ki bo v tem primeru lahko upravičenka.

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ves čas nahaja informacija o trenutnem minimalnem dohodku v Sloveniji. Gre za dohodek, ki je po oceni države potreben, da lahko posameznik preživi. Osnovni znesek se trenutno giblje okoli 288 EUR, je pa njegova točna višina odvisna od vrste družine. Kakšna je višina, lahko preverite v tabeli, ki jo najdete na isti povezavi.

Podrobneje denarno socialno pomoč urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ZUPJS.

V primeru da posamezna družina mesečno prejme manj dohodka, kot je ocenjeno, da ga potrebuje za preživetje, je upravičena do denarne socialne pomoči. Njena višina predstavlja razliko med ocenjenim minimalnih dohodkom ter dohodkom, ki ga dejansko prejema.

Dohodninska olajšava, o kateri je govora na tem mestu, je olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Uveljavlja jo lahko eden izmed staršev za otroka, ki ga je v preteklem letu tudi dejansko preživljal, znaša pa 2.436,92 EUR na letni oziroma nekaj več kot 203 EUR na mesečni ravni. Urejena je v Zakonu o dohodnini-2 (ZDoh-2).

Študentje se lahko kadarkoli obrnete tudi na nekatera društva, dobrodelne organizacije, fundacije ter zavode, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. To so:

Vsekakor pa ne pozabite preveriti na spletni strani občine, kateri pripadate, ali morda ponuja kakšno posebno občinsko pomoč za novopečene mamice in očke. Teh je namreč kar nekaj. 🙂


PRIMER IZRAČUNA VSEH DODATKOV DNE 3. 7. 2016
Izračun je zapisan za primer dveh študentov, ki prejemata štipendijo in nimata drugih dohodkov (oz spadata v najnižji dohodkovni razred):

MESEČNI DOHODKI:

  • Državna štipendija: 190 EUR na študenta (osnovna, brez dodatkov)
  • Otroški dodatek: 114 EUR za prvega otroka (prejema samo mama)
  • Starševski dodatek: 252 EUR (prejema samo mama, eno leto od rojstva otroka)

ENKRATNI DOHODKI:

  • Enkratna pomoč ob rojstvu otroka: 280 EUR (prejme samo eden izmed staršev)
  • Občinska denarna pomoč ob rojstvu otroka: 100-500 EUR (odvisno od občine, prejme samo eden izmed staršev)

Članek s podobno vsebino: PAPIROLOGIJA OB ROJSTVU OTROKA

 

Preberi še