piše: Noseča mamica Ana
Pred dnevi sem na blogu Nepopolne mame brala zapis, v katerem je spregovorila o vrtcu Montessori, katerega obiskuje njen dvoletni Luka. Zelo rada odprem vsak link, ki je kaj v povezavi z Montessori pedagogiko in tudi tokrat sem z zanimanjem začela prebirati njene besede. O tem, kako je vesela, da je Luko prepisala iz javnega vrtca v Montessori, kako zadovoljna sta sedaj oba, česa vse se je Luka že naučil, kako jo vsak dan preseneti, ko opazi česa vsega se Luka loti kar sam od sebe. Tisti, ki poznate Montessori pedagogiko veste o čem govorim, tisti, ki pa je ne, preberite si Evin zapis, ki je tako kot vsi ostali – iskren in simpatičen . 🙂
Ko sem prebirala ta zapis, pa sem namesto navdušenja začutila cmok v grlu. Sem velika fanica Montessori pedagogike in Klaro bi z največjim veseljem vpisala v tak vrtec. A žal si tega naša družina finančno ne more privoščiti. Pa da ne bo narobe razumljeno, Klara se ima v javnem vrtcu čisto super, z vzgojiteljicami sem zelo zadovoljna. Ampak vrtec Montessori ponuja nekaj drugega. In takega vrtca ji žal ne morem ponuditi. Ko pa sem prišla do konca zapisa, me je nekaj prešinilo. Vrnila sem pogled par vrstic višje in še enkrat prebrala, kaj vse ta otrok počne, česa ga učijo v vrtcu. Malo sem obstala in si oddahnila. Še vedno sem jaz Klarina največja vzgojiteljica in lahko mi uspe tudi brez Montessori vrtca. Za naštete stvari se sama trudim doma, z domačo vzgojo in nekatere stvari gredo Klari že prav dobro od rok! Ne izdelujem še Montessori igrač in ne šepetam, ko govorim z njo. Trudim pa se jo čim bolje spoznati in prilagoditi, vanjo verjeti in ji pustiti, da marsikaj polije, zamaže, pade, se pobere.
Lahko se pohvalim, da sem v tem svojem relativno kratkem času vzgajanja dobila kar veliko pohval od prijateljic, tistih z in brez otrok, pa celo od mojega tata (ki navadno ne razsipa s pohvalami :)). Da lepo vzgajam, da občudujejo mojo potrpežljivost, da jim je všeč moj “način”. Res je, vzgoja mi predstavlja enega večjih in lepših izzivov v življenju. Je izziv, v katerem se lahko vsak dan izboljšujem, pri katerem lahko vsak dan padem in se poberem z eno izkušnjo več. Vsak dan se nekaj novega naučim. Spoznavam sebe in svojo hčer. Trudim se, da bi bila Klara samostojna, močna, čuteča … po Montesorijsko, ali pač po moje. 🙂
Preberi še
