Darila za Miklavža

Ne spomnim se Miklavževih daril iz otroštva

Piše: noseča mamica Petra

Malce sem brskala po svojem spominu. Poskušala sem se spomniti, katera darila je Miklavž prinesel meni, ko sem bila še otrok. A bolj kot sem brskala po spominu, bolj sem se zavedla, da se ne morem spomniti prav nobene igrače, ki sem jo dobila, pa čeprav vem, da je bila vedno izpolnjena vsaj ena želja iz mojega seznama dobremu možu in sem bila vedno navdušena nad darili. Razen enkrat, ko sem dobila šibo (no še takrat sem potem pod mizo našla kup pravih daril).

Pri nas doma je bila navada, da je kljub popularnosti velikega števila dobrih mož, darila prinesel le sveti Miklavž. Rada bi, da bi to ostalo tudi v naši družini. (S tem se tudi starši razbremenimo nepotrebnega stresa čez cel december, kajne?)

Česa pa se spomnim od Miklavževih juter? Da sva se s sestrico vedno zelo zgodaj vstali in navdušeni tekli do mize, kjer sva gledali, ali je dobri mož pojedel piškot, tiste topline daril, ki so bila izbrana pozorno in vedno sem točno vedela, da sem dobila tisto, kar sem res potrebovala. Spomnim se tudi očeta in mame, ki sta se ob kotu mize smehljala in drug drugega suvala pod rebra ter si mežikala.

Ko sem nekoliko zrasla, mi je mami razložila, da Miklavž vedno kaj prinese, ampak ker mora obdariti toliko otrok, mu pri tem pomagajo tudi starši in prav tako lahko tudi jaz koga osrečim na Miklavževo jutro. To sem vzela zares. Iz papirja sem izdelala majhna darilca za preostale družinske člane, se sredi noči zbudila in jih nesla na takrat še prazno mizo. Ne morete si predstavljati koliko adrenalina in sreče je prevevalo v meni. Jaz, sedemletna punčka, sem se trudila ne zbuditi ostalih družinskih članov in pomagati svetemu Miklavžu. Tisto jutro me niso zanimala darila, ki sem jih dobila, ampak sem čakala na odzive očeta, mame in sestre, da bi videla, ali so se mojega darila razveselili. In seveda so se ga, pa čeprav je bil le nek neuporaben izdelek iz papirja. In od takrat naprej vem, da je veliko bolj zabavno pomagati Miklavžu, kot pa prejemati darila.

No, da se čisto ne lažem. Dveh Miklavževih daril ne bom nikoli pozabila, pa nista bili med najcenejšimi! Enkrat nam je vsem štirim otrokom prinesel družinsko kitaro, enkrat pa je prinesel ključe od naše nove hiše. No, takrat se je verjetno finančno res izprsil, kupiti pravi dom in hišo s sobami za vse otroke verjetno ni kar tako. 🙂

Preberi še

Leave a Reply