Ugodnosti in pravice študentskih družin

Piše: Alja Šiška iz Študentske svetovalnice

V primeru da sta (bodoča) starša še študenta oziroma je študent vsaj eden izmed njiju, jima pripadajo določene dodatne ugodnosti ter predvsem razni denarni prejemki. Te ugodnosti, pravice ter prejemki mamicam in očkom olajšajo finančno breme ter tudi opravljanje študijskih obveznosti, zato jih je dobro poznati.

Naj kot prvo povem, kje si lahko nekdo, ki je prava nevešč, sam poišče informacije o pravicah, ki mu pripadajo, tako na splošno, kot tudi v povezavi s starševstvom in študijem. V Sloveniji poznamo Pravno-informacijski sistem ali na kratko PISRS, kjer najdete aktualno zakonodajo. Vsi zakoni ter pravilniki imajo pred imenom postavljeno pikico. Vedno glejte zeleno, saj slednje pomeni, da je zakon trenutno veljaven in ureditev po njem ni zastarela.

Sedaj pa k pravicam. Rada bi poudarila, da so določene pravice namenjene zgolj mamicam študentkam, medtem ko spet druge lahko uveljavlja katerikoli izmed staršev. Najpomembnejše pravice, ki jih lahko uveljavljate kot starši študenti so:

Dodatno študijsko leto je pravica, ki jo ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v četrtem odstavku 70. člena, ki pravi sledeče:

"Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka."

Pravica do dodatnega leta tako pripada mamicam za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Tako je pravico možno koristiti tudi, če mamica rodi v času, ko koristi absolventski staž. Slednji se tako podaljša za dodatno leto. Prav tako je ne gre mešati s pravico do podaljšanja statusa iz upravičljivih razlogov, kar ureja tretji odstavek 70. člena ZVis.

Naj ob tem poudarim, da ZVis nikjer ne navaja, da mora biti dodatno študijsko leto izkoriščeno takoj v študijskem letu, ki sledi letu, ko je mati rodila. Kljub vsemu je praksa na določenih fakultetah takšna, da morajo novopečene mamice pravico do dodatnega leta izkoristiti v letu, ki sledi rojstvu otroka. Sledeče se je zato dobro pozanimati na fakulteti, ki jo obiskujete.

Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov ureja bivanje študentov v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. Poleg vseh osnovnih pravic, ki pripadajo vsem osebam s statusom študenta pa za študentske družinice veljajo še določene dodatne ugodnosti glede subvencioniranega bivanja.

Kot prvo, dobi eden izmed staršev dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še dodatnih 50 točk. Nadalje lahko študent starš vlogo za subvencionirano bivanje odda tudi po roku za uveljavljanje pravice do subvencioniranega bivanja, saj se rojstvo otroka šteje za izredni dogodek.

Pomembno je tudi, da se subvencija za bivanje vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom. Torej če očka izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje, bo lahko poleg njega, pod določenimi pogoji, bivala tudi njegova partnerica oziroma mamica. Pogoji, ki jih mora taka oseba pri tem izpolnjevati so:

  1. državljanstvo RS,
  2. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot redni študij ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba,
  3. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij, in sicer najmanj 3 dni v tednu ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba.

Študentski domovi v Ljubljani imajo za študentske družine namenjene tudi posebne apartmaje v Rožni dolini.

Subvencionirana prehrana je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki v 8. členu pravi sledeče:

"...in upravičenci – starši imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev."

Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo lahko katerikoli izmed staršev. Eden od staršev mora za uveljavljanje pravice v pisarno za študentske domove prinesti rojstni list otroka.

MATERIALNI CENZUS
Določene pravice, ki so obravnavane v nadaljevanju, so pogojene s socialnim položajem prosilca, zato je pomembno vedeti, kako se izračuna materialni cenzus, ki ga država upošteva pri podeljevanju pravic.

Pri izračunu materialnega cenzusa nam pomaga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki vsebuje odgovore na vprašanja, katero premoženje ter dohodki se upoštevajo pri določanju socialnega položaja ter katere osebe se pri tem sploh upoštevajo.

V primeru da imamo družinico, ki jo sestavljajo oče, mati ter otrok, se bodo pri določanju socialnega položaja upoštevali vsi trije, hkrati pa tudi vse njihovo premoženje ter njihovi dohodki pod določenimi pogoji in z določenimi izjemami.

Različni zakoni omenjajo različne materialne cenzuse, najpogosteje merilo pa sta neto povprečni mesečni dohodek v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi minimalni dohodek. Koliko znašata, lahko spremljate na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Obrazci za uveljavljanje pravic, ki jih bom omenila v nadaljevanju, se najdejo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko starši oddajo na centru za socialno delo v kraju, kjer bivajo.

Pravice v povezavi z materialnim cenzusom:

Otroški dodatek ureja ZUPJS in je denarni prejemek, ki pripada enemu izmed staršev, ki ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji. Dovolj je začasno prebivališče. Otroški dodatek je pravica, ki pripada do otrokovega 18. leta starosti, vendar pa se za njo lahko zaprosi za leto dni. Tako je potrebno vsako leto znova zaprositi zanj.

Višina otroškega dodatka je odvisna od socialnega položaja ter števila otrok, giblje pa se nekje med 40 EUR do 140 EUR mesečno. Pravica je omejena s cenzusom, ki znaša 99% povprečnega mesečnega dohodka na osebo. Kljub tej številki pa je meja trenutno spuščena zgolj na 64%, saj v Sloveniji še vedno veljajo določeni varčevalni ukrepi.

V 24. členu ZUPJS se nahaja pravica do oprostitve plačila vrtca za drugega ter vse nadaljnje otroke (ki hkrati obiskujejo vrtec) ter pravica do znižanega plačila vrtca.

Pravica do znižanega plačila vrtca je odvisna od materialnega cenzusa. V primeru da ta znaša več kot 99% povprečnega mesečnega dohodka, znaša plačilo vrtca 77% programa. Celotno tabelo lahko najdete v 24. členu ZUPJS.

Starši, ki bivajo v študentskem domu Rožne doline v Ljubljani, imajo možnost svojega otroka vpisati v Viški vrtec, kjer ob vpisu prejmejo tudi določene ugodnosti.

Starševski dodatek je denarni prejemek, ki ni pogojen s socialnim položajem družine, ureja pa ga Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih-1 (ZSDP-1).

Pripada osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila. Glede na to, da je prispevek namenjen študentskim družinam ter da študenti ponavadi niso zaposleni ter posledično zavarovani po ZSDP-1, so načeloma do starševskega dodatka upravičeni. V primeru da so zaposleni pa lahko uveljavljajo starševsko nadomestilo. Gre torej za dve različni pravici s podobnim poimenovanjem, zato ju ne gre mešati.

Pravica lahko pripada enemu izmed staršev ter največ 365 dni od otrokovega rojstva. Zato je dobro, da se za njo zaprosi preden je otrok rojen, da bo pripadala od začetka otrokovega rojstva.

Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Starševski dodatek znaša dobrih 250 EUR mesečno.

Pomoč ob rojstvu otroka pripada materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Je pravica, urejena v ZSDP-1. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakuu opreme za novorojenčka. Lahko se dodeli tudi v obliki posebnega, že pripravljenega paketa.

Vrednost pomoči je okoli 280 EUR.

Gre za dodatek, predviden v ZSDP-1. Dodatek znaša 100 EUR mesečno, v določenih primerih tudi 200 EUR. Uveljavlja ga lahko eden izmed staršev, če ima otrok v Sloveniji stalno prebivališče ter potrebuje posebno nego zaradi bolezni, okvar in podobno.

Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Kljub vsemu pa jo je lažje prejeti, če je v družini dodatni član po rojstvu otroka, saj se celotni dohodek pri ugotavljanju socialnega položaja deli z večjim številom oseb in je posledično nižji.

Pogoji za pridobitev državne štipendije so določeni v Zakonu o štipendiranju-1 (ZŠtip-1), kjer gre bolj za pogoje, vezane na študij ter v ZUPJS, kjer je opredeljen materialni cenzus kot dodatni pogoj za pridobitev državne štipendije.

Materialni cenzus načeloma znaša 64% neto povprečne plače na osebo, vendar pa je zaradi varčevalnih ukrepov meja trenutno spuščena na 56% neto povprečne plače.

Ob vsem napisanem je pomembno poudariti tudi, kako je s prejemanjem štipendije v času, ko mamica koristi dodatno študijsko leto zaradi materinstva. To vprašanje ureja ZŠtip-1 v 95. členu. V tem času štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se kljub vsemu izplačuje. Pomembno je poudariti tudi, da lahko v tem času štipendijo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek. Glede na to, da lahko dodatno leto zaradi materinstva po ZVis koristi zgolj mati, bo tudi ona tista, ki bo v tem primeru lahko upravičenka.

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ves čas nahaja informacija o trenutnem minimalnem dohodku v Sloveniji. Gre za dohodek, ki je po oceni države potreben, da lahko posameznik preživi. Osnovni znesek se trenutno giblje okoli 288 EUR, je pa njegova točna višina odvisna od vrste družine. Kakšna je višina, lahko preverite v tabeli, ki jo najdete na isti povezavi.

Podrobneje denarno socialno pomoč urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ZUPJS.

V primeru da posamezna družina mesečno prejme manj dohodka, kot je ocenjeno, da ga potrebuje za preživetje, je upravičena do denarne socialne pomoči. Njena višina predstavlja razliko med ocenjenim minimalnih dohodkom ter dohodkom, ki ga dejansko prejema.

Dohodninska olajšava, o kateri je govora na tem mestu, je olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Uveljavlja jo lahko eden izmed staršev za otroka, ki ga je v preteklem letu tudi dejansko preživljal, znaša pa 2.436,92 EUR na letni oziroma nekaj več kot 203 EUR na mesečni ravni. Urejena je v Zakonu o dohodnini-2 (ZDoh-2).

Študentje se lahko kadarkoli obrnete tudi na nekatera društva, dobrodelne organizacije, fundacije ter zavode, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. To so:

Vsekakor pa ne pozabite preveriti na spletni strani občine, kateri pripadate, ali morda ponuja kakšno posebno občinsko pomoč za novopečene mamice in očke. Teh je namreč kar nekaj. 🙂


PRIMER IZRAČUNA VSEH DODATKOV DNE 3. 7. 2016
Izračun je zapisan za primer dveh študentov, ki prejemata štipendijo in nimata drugih dohodkov (oz spadata v najnižji dohodkovni razred):

MESEČNI DOHODKI:

  • Državna štipendija: 190 EUR na študenta (osnovna, brez dodatkov)
  • Otroški dodatek: 114 EUR za prvega otroka (prejema samo mama)
  • Starševski dodatek: 252 EUR (prejema samo mama, eno leto od rojstva otroka)

ENKRATNI DOHODKI:

  • Enkratna pomoč ob rojstvu otroka: 280 EUR (prejme samo eden izmed staršev)
  • Občinska denarna pomoč ob rojstvu otroka: 100-500 EUR (odvisno od občine, prejme samo eden izmed staršev)

Članek s podobno vsebino: PAPIROLOGIJA OB ROJSTVU OTROKA

 

Preberi še

8 thoughts on “Ugodnosti in pravice študentskih družin

  1. Nati Na says:

    Mogoce lahko se dodate pri stipendiji, da jo v dodatnem letu ne more koristit studentka, ki je absolventka in jo je v absolventskem stazu ze prejemala. Se pravi, sama sem zanosila v absolventskem letu, in sem do sedaj dobivala stipendijo, z oktobrom bom vpisana v dodatno studijsko leto in ne bom vec upravicena do stipendije (v primeru, da bi bila v npr.4.letniku pa bi jo lahko dobivala se v dodatnem letu).

  2. Ana Breznik says:

    Pozdravljena.
    Kot si zapisala, ti v tem primeru štipendija ne pripada več, saj lahko štipendijsko razmerje traja največ 12 mesecev po zaključku študijskega programa.
    V objavi so zapisane le osnovne informacije, izjem kot je tvoja, pa je še veliko. Za vse dodatne informacije pa so na voljo na Študentski svetovalnici (info@svetovalnica.com).

  3. Kaja Dobravec says:

    Pozdravljeni,
    mene pa zanima, če imam pravico do podaljšanja študija tudi v primeru, da imam rok poroda v decembru, ko mi status študenta sicer že poteče ?

  4. Sabina says:

    Imam eno vprašanje. Rok imam decembra in takrat bom vpisana v podaljšani absolventski staž (če mi seveda odobrijo prošnjo, trenutno sem absolventka). Ali mi v podaljšanem absolventu prav tako pripada pravica do dodatnega leta ali ne?

    • admin says:

      Živjo Sabina, ker je tvoje vprašanje bolj kompleksno, smo ga posredovale na Študentsko svetovalnico. Če imaš še kakšno dodatno vprašanje jih kontaktiraj kar osebno na: info.svetovalnica@gmail.com.
      Posredovali so nam naslednji odgovor:

      Področje visokošolskega študija ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis), ki v 70. členu tudi določa pravico do t. i. dodatnega leta za študentskega mame oziroma (na novo tudi) očete:

      70. člen ZVis (prenehanje statusa študenta)

      Status študenta preneha:
      – študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
      – študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
      – študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
      – če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
      – če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
      – če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
      – če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
      – če se izpiše,
      – če je bil izključen.

      Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

      V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

      Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

      Kot lahko razbereš iz citiranega, ZVis kot edini pogoj za upravičenost do koriščenja dodatnega leta določa rojstvo otroka v času študij, pri čemer ne določa v kateri fazi študija se mora otrok roditi (v času vpisa v enega izmed letnikov, v času absolventskega staža ali pa morebiti celo v času podaljšanja absolventskega staža). Bistveno je zgolj, da ima študentska ob rojstvu otroka status študenta.

      Skladno z zgoraj navedenim bo tako do koriščenja dodatnega leta upravičena tudi študentska, ki bo otroka rodila v času podaljšanja absolventskega staža zaradi upravičenih razlogov. Navedeno tako pomeni, da mora študentka, ki vam je pisala, najprej uspešno doseči podaljšanje absolventskega staža. V kolikor ji bo slednje uspelo in se ji bo nato v času podaljšanega absolventskega staža rodil otrok, bo nato upravičena do koriščenja dodatnega leta.

  5. Marusa says:

    Živijo, mene pa zanima katero vlogo moram oddati za uveljavljanje drzavne stipendije? Rodila bom avgusta, sem studentka in status se mi eno leto itak podaljsa. Stipendije do sedaj nisem dobivala, ker imam oba starsa zaposlena, od avgusta naprej pa ne bom vec vzdrzevan druzinski clan ampak bom pac padla v druzinsko skupnost s fantom in otrokom. Fant je sicer zaposlen, ampak bi vseeno rada avgusta oddala prosnjo za stipendijo, za vsak slucaj, ce bi ustrezali cenzusu 🙂

    • admin says:

      Živjo Maruša!
      Najbolje da vlogo oddaš takoj, ko ne boš več vzdrževan družinski član. Za vsak primer pa pojdi na CSD že prej, da ti izročijo vse papirje, ki jih za to potrebuješ, da bo postopek stekel hitreje in kasneje ne boš imela težav.

Leave a Reply