Piše: mamica Petra
V zasebna sporočila na blogu ali socialnih omrežjih dobivamo zanimiva sporočila – nekatera so zabavna, druga imajo bolj resno tematiko. Sporočila so različnih vrst: od pravnih vprašanj, pohval profesorjev, starejših (ne več) študentskih mamic, spodbud aktualnih študentskih mamic, prošenj za izpolnjevanje raznih vprašalnikov za projektne naloge na zdravstvenih ter babiških šolah … Včasih nam kaj napiše kakšen (bodoči) očka, teh smo prav posebej vesele. Dobivamo tudi povabila k sodelovanju s kakšnim medijem, prostovoljnim ali študentskim društvom ali podjetjem. S slednjimi sodelujemo zelo izbirčno, ker pišemo le o stvareh, ki jih dobro poznamo in so primerna za študentski žep ter temu primerno uporabna ter kvalitetna.
Dobimo tudi resnejša vprašanja, kot na primer: kdaj je najboljši čas za imeti otroka, kako prepričati partnerja, da bi imela otroka? Na ta odgovarjamo izredno previdno in brez dokončnega odgovora, saj je to odvisno od partnerskega odnosa in še veliko drugih dejavnikov.
Veliko prijateljev nam v živo pove, kako radi berejo naše članke. Še bolj pa nam je v čast, ko nas na ulici ustavi nekdo, ki ga sploh ne poznamo in pohvali naš blog. Navadno malce zardimo in pomencamo: “Hvala” ker nas je v trenutku nenadnega srečanja nekoliko sram, v resnici pa smo vesele vsake besede iskrene pohvale ali konstruktivne kritike, in zaradi tega vztrajamo na naši poti.
Zavedamo se, da je večina naših bralcev (še) ne mamic. In te nam včasih zaupajo, da si ne upajo všečkati naših objav, ker jih velikokrat kdo sprašuje, če so že noseče. Tako še toliko bolj cenimo vsakič, ko kdo stisne “všeč mi je”. S tem pa se veča tudi naša branost, kar nas resnično veseli.
Z vami pa bi delile še najbolj zabaven komentar, ki smo ga do sedaj dobile:
“Zaradi vas je lažje in bolj “in” bit študentska mamica.“
In naj tako tudi ostane. 🙂
Preberi še
