Piše: mamica Helena

Ta zapis je zate, draga prijateljica.

Zate, ki kljub temu, da nimaš otrok, veliko prevečkrat poslušaš moje mami probleme.

Zate, ki (pre)večkrat čakaš odgovor na sporočilo, ker je včasih dan ali teden tako kaotičen, da enostavno ne odgovorim.

Zate, ki se vedno in znova prilagajaš meni, da se sploh lahko vidiva.

Zate, ki kljub temu, da vsaj trikrat prekinem telefonski pogovor, še vedno vztrajaš na drugi strani.

Oprosti, da sem včasih tako v svojem svetu, da ti ne znam prisluhniti.

Hvaležna sem, da mi stojiš ob strani, da ti je najino prijateljstvo dragoceno in da si še vedno želiš moje družbe. Hvala ti, da se lahko pogovarjava tudi o drugih ne »otročjih« temah. Hvala ti, da imaš rada mene in mojo družino.

Velikokrat si v mojih mislih in vedno znova sem hvaležna, da si kljub temu, da je najino življenje trenutno tako zelo različno še vedno vzameva čas druga za drugo.

Hvala vam, drage prijateljice. Veste, katere ste. <3