Otrok in Montessori način življenja

Čeprav finančno ne zmorem, se trudim zate

piše: Noseča mamica Ana

Pred dnevi sem na blogu Nepopolne mame brala zapis, v katerem je spregovorila o vrtcu Montessori, katerega obiskuje njen dvoletni Luka. Zelo rada odprem vsak link, ki je kaj v povezavi z Montessori pedagogiko in tudi tokrat sem z zanimanjem začela prebirati njene besede. O tem, kako je vesela, da je Luko prepisala iz javnega vrtca v Montessori, kako zadovoljna sta sedaj oba, česa vse se je Luka že naučil, kako jo vsak dan preseneti, ko opazi česa vsega se Luka loti kar sam od sebe. Tisti, ki poznate Montessori pedagogiko veste o čem govorim, tisti, ki pa je ne, preberite si Evin zapis, ki je tako kot vsi ostali – iskren in simpatičen . 🙂
Ko sem prebirala ta zapis, pa sem namesto navdušenja začutila cmok v grlu. Sem velika fanica Montessori pedagogike in Klaro bi z največjim veseljem vpisala v tak vrtec. A žal si tega naša družina finančno ne more privoščiti. Pa da ne bo narobe razumljeno, Klara se ima v javnem vrtcu čisto super, z vzgojiteljicami sem zelo zadovoljna. Ampak vrtec Montessori ponuja nekaj drugega. In takega vrtca ji žal ne morem ponuditi. Ko pa sem prišla do konca zapisa, me je nekaj prešinilo. Vrnila sem pogled par vrstic višje in še enkrat prebrala, kaj vse ta otrok počne, česa ga učijo v vrtcu. Malo sem obstala in si oddahnila. Še vedno sem jaz Klarina največja vzgojiteljica in lahko mi uspe tudi brez Montessori vrtca. Za naštete stvari se sama trudim doma, z domačo vzgojo in nekatere stvari gredo Klari že prav dobro od rok! Ne izdelujem še Montessori igrač in ne šepetam, ko govorim z njo. Trudim pa se jo čim bolje spoznati in prilagoditi, vanjo verjeti in ji pustiti, da marsikaj polije, zamaže, pade, se pobere.
Lahko se pohvalim, da sem v tem svojem relativno kratkem času vzgajanja dobila kar veliko pohval od prijateljic, tistih z in brez otrok, pa celo od mojega tata (ki navadno ne razsipa s pohvalami :)). Da lepo vzgajam, da občudujejo mojo potrpežljivost, da jim je všeč moj “način”. Res je, vzgoja mi predstavlja enega večjih in lepših izzivov v življenju. Je izziv, v katerem se lahko vsak dan izboljšujem, pri katerem lahko vsak dan padem in se poberem z eno izkušnjo več. Vsak dan se nekaj novega naučim. Spoznavam sebe in svojo hčer. Trudim se, da bi bila Klara samostojna, močna, čuteča … po Montesorijsko, ali pač po moje. 🙂

Preberi še

Kakšno finančno breme predstavlja otrok

piše: mamica Ana

Veliko prijateljev me sprašuje, koliko zapraviva za otroka, če porabiva veliko več denarja, kot sva ga prej. Zato sem se odločila predstaviti naše izdatke, ki so bili namenjeni Klari od rojstva, pa do danes.

Preden pa začnem naštevati, bi želela povedati, da sem skoraj vsa oblačila ter opremo za dojenčka dobila na izposojo, največ od sester in svakinje. Hvaležna njim, sem morala kupiti zares le nekaj stvari (nekaj seveda tudi za dušo :)). Mogoče si sedaj mislite »Hja, srečka, jaz pa nimam nikogar.« Pa ni res. Mogoče nimate sester z otroci, ampak otroške oblekice skoraj vse mame shranijo. In zagotovo imate kakšno prijazno sosedo, ali pa ima vaša mama kakšno dobro prijateljico, sodelavko, katere vnuk je ravno dopolnil dve leti in večino stvari ne potrebujejo več. O tem bi vam več lahko povedala Petra, ki je dobila oblačila od vsaj petih različnih mamic in lahko bi imela dva vozička, če bi želela (seveda zastonj).

Do mladih mamic so vsi zelo radodarni. Je pa res, da nimamo zato skoraj nič novega. Voziček ni vintage ali po najnovejši modi in posteljica, v kateri spi Klara, je nekaj pokvarjena in je zato stranica, ki bi se morala spuščati in dvigati po želji, fiksna. Oblačila tako majhnih otrok so navadno zelo lepo ohranjena, bo pa mogoče vaša punčka oblečena bolj v fantka ali fantek v punčko, če boste oblačila dobili v dar.

Če pa nimate prav zares nikogar, ki bi vam lahko stvari posodil, obstaja še ena res poceni rešitev. Na bolhi, FB skupinah, se prodaja ogromnooo otroških oblačil. In najceneje pridete skozi, če najdete mamo, ki ima eno leto starejšega otroka in se z njo dogovorite, da vam proda vsako leto celotno garderobo otroka (poznam mamico, ki tako dela in plača 100 eur za poletno garderobo in 100 eur za zimsko garderobo. Dobi pa vse, od čevljev, bund, kopalk, tako da ji ni treba nič več dokupiti.

Ne dovolite družbi, da vas prepriča, da potrebujete nove stvari. Čeprav mamice rade tekmujejo, katera lepše obleče svojega otroka, ne pozabite, da je otrokov nasmeh tisti, ki ga naredi najlepšega (tako kot nas, mar ne? :))

Zdaj pa k našim financam.

Mesečno porabimo:

  • 12 eur plenice
  • 6 eur robčke pri previjanju
  • 2 eur vlažilni robčki
  • 1 eur previjalno podloga
  • 3 eur blazinice za dojenje
  • 10 eur frutki za na pot in kakšna banana ali korenček več kot ponavadi.

Ja, tudi mene je presenetilo da je tako malo mesečnih odhodkov, je pa res da poskušam izkoristiti vse večje popuste – na primer kupim zalogo robčkov, ko jih ima Lidl (so seveda veliko ceneje), ali pa ko ima Tosama akcijo. Plenice kupujem v dmu, kjer imajo enkrat na mesec 25% popust na en izdelek za študente. In takrat kupim seveda največji paket. 🙂 Pa tudi v Sparu in drugih trgovinah imajo take popuste. Tako se da kar nekaj prihraniti.

Do sedaj smo porabili:

  • 22 eur za osebno higieno Klare (pena za temenca, palčke za ušesa, fiziološka raztopina, plenice za na bazen)
  • 8 eur pripomočki (flaška za vodo, slinček)
  • 120 eur oblačila (krstna obleka, prvi čevlji, klobuček, trak za ušesa, pa še kakšna oblekica za dušo :))
  • 30 eur igrače (knjige, lesene kocke in še neka lesena igrača za Miklavža)
  • 40 eur spodnje majice in modrčki za dojenje

In to je vse, od februarja do danes, ko je Klara stara 10 mesecev (razen potrebščin, ki jih potrebuje mama po porodu). Zdaj lahko sami presodite, ali porabiš veliko denarja za otroka. Pa ne pozabite, da dobite 114 eur na mesec otroškega dodatka. 😉

Preberi še

Bom dobra mama, bom lahko nudila otroku kar si zasluži?

Pred časom smo na Facebooku bralcem ponudile možnost, da nas vprašajo, kar jih zanima. Sedaj objavljamo odgovor na Aljino vprašanje. Povabljeni, da nas tudi vi vprašate, če vas kaj zanima.

Zanima me, če vas kdaj skrbi, da ne bi bile sposobne biti dobre mame in odgovornost, da dobro vzgojite otročka?

In če obstaja pri vas strah, da otroku ne bi mogle nuditi vsega kar si zasluži, ker je njegova prihodnost odvisna bolj ali manj samo od vas? Hvala

Odgovarja mamica Ana:

Pravzaprav se pogosto vprašam, če dobro delam, če prav vzgajam, če posvečam Klari dovolj pozornosti. Velikokrat poznam odgovor (predvsem, kadar v rokah držim mobitel in skrolam po FBju), včasih pa tudi ne vem kako bi morala ravnati v določenih situacijah. Ampak zaradi tega se ne sprašujem, če sem dobra mama. Ker vem, da se trudim. In mislim, da je to poglavitno.

Tu pa tam, me seveda prešine tudi misel, kako bova finančno zmogla. Zdaj pravzaprav otrok ne zahteva drugega, kot nekaj plenic na dan, par oblačil, pa še sedež za v avto. Vem pa, da se z leti stroški večajo in priznam, malo me je strah kako bo, ko bo Klara šla v šolo. Takrat bo stroškov neprimerljivo več. In v šoli bo tudi Klara že začutila, česa vsega nima, kar ostali imajo. Zato pa je pomembno prvo vprašanje – kakšna mama sem, kako vzgajam. Ji bom znala obrazložiti kaj potrebuje in česa ne? In da je dober prijatelj pomembnejši od Elsa oblekice? Ker to je prihodnost, ki ji jo želim dati. Za šolske zvezke pa bomo menda imeli, saj je Klemen medicinec. 😛

Odgovarja mamica Petra:

Pred kakim mesecem smo šle v kino in si ogledale film Poredne mame. Navdušilo me je sporočilo, da nobena mama ni popolna, ampak vsaka mama da vse od sebe, da bi bila najboljša za svojega otroka. Mene v bistvu ne skrbi ali bom dobra mama. Potrudila se bom po svojih najboljših močeh in čeprav že zdaj vem, da mi velikokrat to ne bo uspelo, bom poskušala slediti svojemu srcu.

Se pa večkrat vprašam, ali bom svojemu otroku mogla nuditi vse materialne stvari, ki jih bo skozi odraščanje potreboval. Vem, da bo včasih potrebno odpovedovanje, ampak tudi sama v svojem otroštvu nisem bila deležna vsega, kar so imeli vrstniki. Če bom otroku podarila svoj čas, ljubezen in ga peljala v naravo ter med prijatelje, mislim da bo dobil veliko več, kot pa če bi imel vse igrače in obleke tega sveta.

Odgovarja nosečnica Eva:

Zanimivo, da se nikoli prej nisem spraševala takšnih vprašanj, ni me bilo strah in ni me skrbelo, tudi potem ne, ko sem zanosila. Zdaj v zadnjem mesecu pred porodom (najbrž hormoni delajo svoje :)) pa razmišljam tudi stvari kot na primer, ali bom znala otročka potolažiti, nahraniti ali sploh prav obleči! Da ne omenjam kakšnih višjih vzgojnih prijemov. 🙂

Zadnjič sem prebrala en dober članek, ki govori o tem, da biti popolna mama v bistvu pomeni biti ravno dovolj dobra mama za svojega otroka. S tem se zelo strinjam. Prav nihče ne pričakuje od mene, da bom popolna mama. Sama pri sebi moram sprejeti dejstvo, da nisem in nikoli ne bom popolna, ne kot oseba, ne kot žena in niti ne kot mama. Otroku bom dajala ljubezen, toplino, skrb, varnost,… to je največ, kar lahko. Vse ostalo se bom učila skupaj z njim. Seveda pa me pomirja tudi to, da bova v starševski vlogi vedno dva in se bova lahko v vzgoji dopolnjevala, si kakšno breme razdelila, veselje pa podvojila. 🙂

Preberi še

Študentske finance

Ugodnosti in pravice študentskih družin

Piše: Alja Šiška iz Študentske svetovalnice

V primeru da sta (bodoča) starša še študenta oziroma je študent vsaj eden izmed njiju, jima pripadajo določene dodatne ugodnosti ter predvsem razni denarni prejemki. Te ugodnosti, pravice ter prejemki mamicam in očkom olajšajo finančno breme ter tudi opravljanje študijskih obveznosti, zato jih je dobro poznati.

Naj kot prvo povem, kje si lahko nekdo, ki je prava nevešč, sam poišče informacije o pravicah, ki mu pripadajo, tako na splošno, kot tudi v povezavi s starševstvom in študijem. V Sloveniji poznamo Pravno-informacijski sistem ali na kratko PISRS, kjer najdete aktualno zakonodajo. Vsi zakoni ter pravilniki imajo pred imenom postavljeno pikico. Vedno glejte zeleno, saj slednje pomeni, da je zakon trenutno veljaven in ureditev po njem ni zastarela.

Sedaj pa k pravicam. Rada bi poudarila, da so določene pravice namenjene zgolj mamicam študentkam, medtem ko spet druge lahko uveljavlja katerikoli izmed staršev. Najpomembnejše pravice, ki jih lahko uveljavljate kot starši študenti so:

Dodatno študijsko leto je pravica, ki jo ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v četrtem odstavku 70. člena, ki pravi sledeče:

"Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka."

Pravica do dodatnega leta tako pripada mamicam za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Tako je pravico možno koristiti tudi, če mamica rodi v času, ko koristi absolventski staž. Slednji se tako podaljša za dodatno leto. Prav tako je ne gre mešati s pravico do podaljšanja statusa iz upravičljivih razlogov, kar ureja tretji odstavek 70. člena ZVis.

Naj ob tem poudarim, da ZVis nikjer ne navaja, da mora biti dodatno študijsko leto izkoriščeno takoj v študijskem letu, ki sledi letu, ko je mati rodila. Kljub vsemu je praksa na določenih fakultetah takšna, da morajo novopečene mamice pravico do dodatnega leta izkoristiti v letu, ki sledi rojstvu otroka. Sledeče se je zato dobro pozanimati na fakulteti, ki jo obiskujete.

Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov ureja bivanje študentov v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. Poleg vseh osnovnih pravic, ki pripadajo vsem osebam s statusom študenta pa za študentske družinice veljajo še določene dodatne ugodnosti glede subvencioniranega bivanja.

Kot prvo, dobi eden izmed staršev dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še dodatnih 50 točk. Nadalje lahko študent starš vlogo za subvencionirano bivanje odda tudi po roku za uveljavljanje pravice do subvencioniranega bivanja, saj se rojstvo otroka šteje za izredni dogodek.

Pomembno je tudi, da se subvencija za bivanje vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom. Torej če očka izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje, bo lahko poleg njega, pod določenimi pogoji, bivala tudi njegova partnerica oziroma mamica. Pogoji, ki jih mora taka oseba pri tem izpolnjevati so:

  1. državljanstvo RS,
  2. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot redni študij ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba,
  3. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij, in sicer najmanj 3 dni v tednu ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba.

Študentski domovi v Ljubljani imajo za študentske družine namenjene tudi posebne apartmaje v Rožni dolini.

Subvencionirana prehrana je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki v 8. členu pravi sledeče:

"...in upravičenci – starši imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev."

Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo lahko katerikoli izmed staršev. Eden od staršev mora za uveljavljanje pravice v pisarno za študentske domove prinesti rojstni list otroka.

MATERIALNI CENZUS
Določene pravice, ki so obravnavane v nadaljevanju, so pogojene s socialnim položajem prosilca, zato je pomembno vedeti, kako se izračuna materialni cenzus, ki ga država upošteva pri podeljevanju pravic.

Pri izračunu materialnega cenzusa nam pomaga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki vsebuje odgovore na vprašanja, katero premoženje ter dohodki se upoštevajo pri določanju socialnega položaja ter katere osebe se pri tem sploh upoštevajo.

V primeru da imamo družinico, ki jo sestavljajo oče, mati ter otrok, se bodo pri določanju socialnega položaja upoštevali vsi trije, hkrati pa tudi vse njihovo premoženje ter njihovi dohodki pod določenimi pogoji in z določenimi izjemami.

Različni zakoni omenjajo različne materialne cenzuse, najpogosteje merilo pa sta neto povprečni mesečni dohodek v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi minimalni dohodek. Koliko znašata, lahko spremljate na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Obrazci za uveljavljanje pravic, ki jih bom omenila v nadaljevanju, se najdejo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko starši oddajo na centru za socialno delo v kraju, kjer bivajo.

Pravice v povezavi z materialnim cenzusom:

Otroški dodatek ureja ZUPJS in je denarni prejemek, ki pripada enemu izmed staršev, ki ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji. Dovolj je začasno prebivališče. Otroški dodatek je pravica, ki pripada do otrokovega 18. leta starosti, vendar pa se za njo lahko zaprosi za leto dni. Tako je potrebno vsako leto znova zaprositi zanj.

Višina otroškega dodatka je odvisna od socialnega položaja ter števila otrok, giblje pa se nekje med 40 EUR do 140 EUR mesečno. Pravica je omejena s cenzusom, ki znaša 99% povprečnega mesečnega dohodka na osebo. Kljub tej številki pa je meja trenutno spuščena zgolj na 64%, saj v Sloveniji še vedno veljajo določeni varčevalni ukrepi.

V 24. členu ZUPJS se nahaja pravica do oprostitve plačila vrtca za drugega ter vse nadaljnje otroke (ki hkrati obiskujejo vrtec) ter pravica do znižanega plačila vrtca.

Pravica do znižanega plačila vrtca je odvisna od materialnega cenzusa. V primeru da ta znaša več kot 99% povprečnega mesečnega dohodka, znaša plačilo vrtca 77% programa. Celotno tabelo lahko najdete v 24. členu ZUPJS.

Starši, ki bivajo v študentskem domu Rožne doline v Ljubljani, imajo možnost svojega otroka vpisati v Viški vrtec, kjer ob vpisu prejmejo tudi določene ugodnosti.

Starševski dodatek je denarni prejemek, ki ni pogojen s socialnim položajem družine, ureja pa ga Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih-1 (ZSDP-1).

Pripada osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila. Glede na to, da je prispevek namenjen študentskim družinam ter da študenti ponavadi niso zaposleni ter posledično zavarovani po ZSDP-1, so načeloma do starševskega dodatka upravičeni. V primeru da so zaposleni pa lahko uveljavljajo starševsko nadomestilo. Gre torej za dve različni pravici s podobnim poimenovanjem, zato ju ne gre mešati.

Pravica lahko pripada enemu izmed staršev ter največ 365 dni od otrokovega rojstva. Zato je dobro, da se za njo zaprosi preden je otrok rojen, da bo pripadala od začetka otrokovega rojstva.

Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Starševski dodatek znaša dobrih 250 EUR mesečno.

Pomoč ob rojstvu otroka pripada materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Je pravica, urejena v ZSDP-1. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakuu opreme za novorojenčka. Lahko se dodeli tudi v obliki posebnega, že pripravljenega paketa.

Vrednost pomoči je okoli 280 EUR.

Gre za dodatek, predviden v ZSDP-1. Dodatek znaša 100 EUR mesečno, v določenih primerih tudi 200 EUR. Uveljavlja ga lahko eden izmed staršev, če ima otrok v Sloveniji stalno prebivališče ter potrebuje posebno nego zaradi bolezni, okvar in podobno.

Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Kljub vsemu pa jo je lažje prejeti, če je v družini dodatni član po rojstvu otroka, saj se celotni dohodek pri ugotavljanju socialnega položaja deli z večjim številom oseb in je posledično nižji.

Pogoji za pridobitev državne štipendije so določeni v Zakonu o štipendiranju-1 (ZŠtip-1), kjer gre bolj za pogoje, vezane na študij ter v ZUPJS, kjer je opredeljen materialni cenzus kot dodatni pogoj za pridobitev državne štipendije.

Materialni cenzus načeloma znaša 64% neto povprečne plače na osebo, vendar pa je zaradi varčevalnih ukrepov meja trenutno spuščena na 56% neto povprečne plače.

Ob vsem napisanem je pomembno poudariti tudi, kako je s prejemanjem štipendije v času, ko mamica koristi dodatno študijsko leto zaradi materinstva. To vprašanje ureja ZŠtip-1 v 95. členu. V tem času štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se kljub vsemu izplačuje. Pomembno je poudariti tudi, da lahko v tem času štipendijo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek. Glede na to, da lahko dodatno leto zaradi materinstva po ZVis koristi zgolj mati, bo tudi ona tista, ki bo v tem primeru lahko upravičenka.

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ves čas nahaja informacija o trenutnem minimalnem dohodku v Sloveniji. Gre za dohodek, ki je po oceni države potreben, da lahko posameznik preživi. Osnovni znesek se trenutno giblje okoli 288 EUR, je pa njegova točna višina odvisna od vrste družine. Kakšna je višina, lahko preverite v tabeli, ki jo najdete na isti povezavi.

Podrobneje denarno socialno pomoč urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ZUPJS.

V primeru da posamezna družina mesečno prejme manj dohodka, kot je ocenjeno, da ga potrebuje za preživetje, je upravičena do denarne socialne pomoči. Njena višina predstavlja razliko med ocenjenim minimalnih dohodkom ter dohodkom, ki ga dejansko prejema.

Dohodninska olajšava, o kateri je govora na tem mestu, je olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Uveljavlja jo lahko eden izmed staršev za otroka, ki ga je v preteklem letu tudi dejansko preživljal, znaša pa 2.436,92 EUR na letni oziroma nekaj več kot 203 EUR na mesečni ravni. Urejena je v Zakonu o dohodnini-2 (ZDoh-2).

Študentje se lahko kadarkoli obrnete tudi na nekatera društva, dobrodelne organizacije, fundacije ter zavode, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. To so:

Vsekakor pa ne pozabite preveriti na spletni strani občine, kateri pripadate, ali morda ponuja kakšno posebno občinsko pomoč za novopečene mamice in očke. Teh je namreč kar nekaj. 🙂


PRIMER IZRAČUNA VSEH DODATKOV DNE 3. 7. 2016
Izračun je zapisan za primer dveh študentov, ki prejemata štipendijo in nimata drugih dohodkov (oz spadata v najnižji dohodkovni razred):

MESEČNI DOHODKI:

  • Državna štipendija: 190 EUR na študenta (osnovna, brez dodatkov)
  • Otroški dodatek: 114 EUR za prvega otroka (prejema samo mama)
  • Starševski dodatek: 252 EUR (prejema samo mama, eno leto od rojstva otroka)

ENKRATNI DOHODKI:

  • Enkratna pomoč ob rojstvu otroka: 280 EUR (prejme samo eden izmed staršev)
  • Občinska denarna pomoč ob rojstvu otroka: 100-500 EUR (odvisno od občine, prejme samo eden izmed staršev)

Članek s podobno vsebino: PAPIROLOGIJA OB ROJSTVU OTROKA

 

Preberi še