Oznaka: Materinstvo

Študentske finance

Ugodnosti in pravice študentskih družin

11 komentarjev

Piše: Anja iz Zavoda Študentska svetovalnica

V primeru da sta (bodoča) starša še študenta oziroma je študent vsaj eden izmed njiju, jima pripadajo določene dodatne ugodnosti ter predvsem razni denarni prejemki. Te ugodnosti, pravice ter prejemki mamicam in očkom olajšajo finančno breme ter tudi opravljanje študijskih obveznosti, zato jih je dobro poznati.

Naj kot prvo povem, kje si lahko nekdo, ki je prava nevešč, sam poišče informacije o pravicah, ki mu pripadajo, tako na splošno, kot tudi v povezavi s starševstvom in študijem. V Sloveniji poznamo Pravno-informacijski sistem ali na kratko PISRS, kjer najdete aktualno zakonodajo. Vsi zakoni ter pravilniki imajo pred imenom postavljeno pikico. Vedno glejte zeleno, saj slednje pomeni, da je zakon trenutno veljaven in ureditev po njem ni zastarela.

Sedaj pa k pravicam. Rada bi poudarila, da so določene pravice namenjene zgolj mamicam študentkam, medtem ko spet druge lahko uveljavlja katerikoli izmed staršev. Najpomembnejše pravice, ki jih lahko uveljavljate kot starši študenti so:

Dodatno študijsko leto je pravica, ki jo ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v četrtem odstavku 70. člena, ki pravi sledeče:

"Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka."

Pravica do dodatnega leta tako pripada mamicam za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Tako je pravico možno koristiti tudi, če mamica rodi v času, ko koristi absolventski staž. Slednji se tako podaljša za dodatno leto. Prav tako je ne gre mešati s pravico do podaljšanja statusa iz upravičljivih razlogov, kar ureja tretji odstavek 70. člena ZVis.

Naj ob tem poudarim, da ZVis nikjer ne navaja, da mora biti dodatno študijsko leto izkoriščeno takoj v študijskem letu, ki sledi letu, ko je mati rodila. Kljub vsemu je praksa na določenih fakultetah takšna, da morajo novopečene mamice pravico do dodatnega leta izkoristiti v letu, ki sledi rojstvu otroka. Sledeče se je zato dobro pozanimati na fakulteti, ki jo obiskujete.

Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov ureja bivanje študentov v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. Poleg vseh osnovnih pravic, ki pripadajo vsem osebam s statusom študenta pa za študentske družinice veljajo še določene dodatne ugodnosti glede subvencioniranega bivanja.

Kot prvo, dobi eden izmed staršev dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še dodatnih 50 točk. Nadalje lahko študent starš vlogo za subvencionirano bivanje odda tudi po roku za uveljavljanje pravice do subvencioniranega bivanja, saj se rojstvo otroka šteje za izredni dogodek.

Pomembno je tudi, da se subvencija za bivanje vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom. Torej če očka izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje, bo lahko poleg njega, pod določenimi pogoji, bivala tudi njegova partnerica oziroma mamica. Pogoji, ki jih mora taka oseba pri tem izpolnjevati so:

  1. državljanstvo RS,
  2. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot redni študij ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba,
  3. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij, in sicer najmanj 3 dni v tednu ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba.

Študentski domovi v Ljubljani imajo za študentske družine namenjene tudi posebne apartmaje v Rožni dolini.

Subvencionirana prehrana je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki v 8. členu pravi sledeče:

"...in upravičenci – starši imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev."

Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo lahko katerikoli izmed staršev. Eden od staršev mora za uveljavljanje pravice v pisarno za študentske domove prinesti rojstni list otroka.

MATERIALNI CENZUS
Določene pravice, ki so obravnavane v nadaljevanju, so pogojene s socialnim položajem prosilca, zato je pomembno vedeti, kako se izračuna materialni cenzus, ki ga država upošteva pri podeljevanju pravic.

Pri izračunu materialnega cenzusa nam pomaga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki vsebuje odgovore na vprašanja, katero premoženje ter dohodki se upoštevajo pri določanju socialnega položaja ter katere osebe se pri tem sploh upoštevajo.

V primeru da imamo družinico, ki jo sestavljajo oče, mati ter otrok, se bodo pri določanju socialnega položaja upoštevali vsi trije, hkrati pa tudi vse njihovo premoženje ter njihovi dohodki pod določenimi pogoji in z določenimi izjemami.

Različni zakoni omenjajo različne materialne cenzuse, najpogosteje merilo pa sta neto povprečni mesečni dohodek v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi minimalni dohodek. Koliko znašata, lahko spremljate na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Obrazci za uveljavljanje pravic, ki jih bom omenila v nadaljevanju, se najdejo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko starši oddajo na centru za socialno delo v kraju, kjer bivajo.

Pravice v povezavi z materialnim cenzusom:

Otroški dodatek ureja ZUPJS in je denarni prejemek, ki pripada enemu izmed staršev, ki ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji. Dovolj je začasno prebivališče. Otroški dodatek je pravica, ki pripada do otrokovega 18. leta starosti, vendar pa se za njo lahko zaprosi za leto dni. Tako je potrebno vsako leto znova zaprositi zanj. Višina otroškega dodatka je odvisna od socialnega položaja ter števila otrok, giblje pa se od 20 EUR do 140 EUR mesečno. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki od 1. 1. 2018 ni več določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve, ampak v nominalnih mejah.
V 24. členu ZUPJS se nahaja pravica do oprostitve plačila vrtca za drugega ter vse nadaljnje otroke (ki hkrati obiskujejo vrtec) ter pravica do znižanega plačila vrtca. Pravica do znižanega plačila vrtca je odvisna od materialnega cenzusa in posledično uvrščenosti v dohodkovni razred. Starši z najnižjimi dohodki ste plačila oproščeni, starši z najvišjimi dohodki pa plačate 77 % cene programa. Celotno tabelo lahko najdete v 24. členu ZUPJS. Starši, ki bivajo v študentskem domu Rožne doline v Ljubljani, imajo možnost svojega otroka vpisati v Viški vrtec, kjer ob vpisu prejmejo tudi določene ugodnosti.
Starševski dodatek je denarni prejemek, ki ni pogojen s socialnim položajem družine, ureja pa ga Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih-1 (ZSDP-1). Pripada osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila. Glede na to, da je prispevek namenjen študentskim družinam ter da študenti ponavadi niso zaposleni ter posledično zavarovani po ZSDP-1, so načeloma do starševskega dodatka upravičeni. V primeru da so zaposleni pa lahko uveljavljajo starševsko nadomestilo. Gre torej za dve različni pravici s podobnim poimenovanjem, zato ju ne gre mešati. Pravica lahko pripada enemu izmed staršev ter največ 365 dni od otrokovega rojstva. Zato je dobro, da se za njo zaprosi preden je otrok rojen, da bo pripadala od začetka otrokovega rojstva. Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77. dnevu pa imata pravico do starševskega dodatka oba starša, vendar ga lahko uveljavlja samo eden. Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Starševski dodatek znaša 402,18 evrov mesečno za otroke, rojene po 1. 1. 2021.
Pomoč ob rojstvu otroka pripada materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Je pravica, urejena v ZSDP-1. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Lahko se dodeli tudi v obliki posebnega, že pripravljenega paketa. Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti. Vrednost pomoči je 350,00 evrov za otroke, rojene po 1. 1. 2021.
Gre za dodatek, predviden v ZSDP-1. Dodatek znaša 102,40 EUR mesečno, v določenih primerih tudi 204,80 EUR. Uveljavlja ga lahko eden izmed staršev, če ima otrok v Sloveniji stalno prebivališče ter potrebuje posebno nego zaradi bolezni, okvar in podobno.
Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Kljub vsemu pa jo je lažje prejeti, če je v družini dodatni član po rojstvu otroka, saj se celotni dohodek pri ugotavljanju socialnega položaja deli z večjim številom oseb in je posledično nižji. Pogoji za pridobitev državne štipendije so določeni v Zakonu o štipendiranju-1 (ZŠtip-1), kjer gre bolj za pogoje, vezane na študij ter v ZUPJS, kjer je opredeljen materialni cenzus kot dodatni pogoj za pridobitev državne štipendije. Za pridobitev državne štipendije tvoj oziroma dohodek tvojega gospodinjstva, ne sme presegati 680,56 EUR na osebo. Določitev dohodkovnih razredov in pripadajoča višina državne štipendije je prikazana v tabeli na spletni strani. Ob vsem napisanem je pomembno poudariti tudi, kako je s prejemanjem štipendije v času, ko mamica koristi dodatno študijsko leto zaradi materinstva. To vprašanje ureja ZŠtip-1 v 87. členu, ki omogoča podaljšanje štipendijskega razmerja in prejemanje štipendije za eno študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva ali drugih upravičljivih razlogov (zdravstveni razlogi, izjemne družinske in socialne okoliščine, višja sila). Pri tem je potrebno opozoriti, da zaključnega letnika kot tudi dodatnega (absolventskega) leta ni mogoče ponavljati, kar pomeni, da lahko študentkam, ki rodijo v zaključnem ali absolventskem letu štipendijsko razmerje zgolj miruje in se štipendija ne izplačuje. DSP: Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ves čas nahaja informacija o trenutnem minimalnem dohodku v Sloveniji. Gre za dohodek, ki je po oceni države potreben, da lahko posameznik preživi. Osnovni znesek  trenutno znaša 402,18EUR, je pa njegova točna višina odvisna od vrste družine. Kakšna je višina, lahko preverite v tabeli, ki jo najdete na isti povezavi. Podrobneje denarno socialno pomoč urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ZUPJS. V primeru da posamezna družina mesečno prejme manj dohodka, kot je ocenjeno, da ga potrebuje za preživetje, je upravičena do denarne socialne pomoči. Njena višina predstavlja razliko med ocenjenim minimalnih dohodkom ter dohodkom, ki ga dejansko prejema.

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ves čas nahaja informacija o trenutnem minimalnem dohodku v Sloveniji. Gre za dohodek, ki je po oceni države potreben, da lahko posameznik preživi. Osnovni znesek se trenutno giblje okoli 288 EUR, je pa njegova točna višina odvisna od vrste družine. Kakšna je višina, lahko preverite v tabeli, ki jo najdete na isti povezavi.

Podrobneje denarno socialno pomoč urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ZUPJS.

V primeru da posamezna družina mesečno prejme manj dohodka, kot je ocenjeno, da ga potrebuje za preživetje, je upravičena do denarne socialne pomoči. Njena višina predstavlja razliko med ocenjenim minimalnih dohodkom ter dohodkom, ki ga dejansko prejema.

Dohodninska olajšava, o kateri je govora na tem mestu, je olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Uveljavlja jo lahko eden izmed staršev za otroka, ki ga je v preteklem letu tudi dejansko preživljal, znaša pa 2.436,92 EUR na letni oziroma nekaj več kot 203 EUR na mesečni ravni. Urejena je v Zakonu o dohodnini-2 (ZDoh-2).

Študentje se lahko kadarkoli obrnete tudi na nekatera društva, dobrodelne organizacije, fundacije ter zavode, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. To so:

Vsekakor pa ne pozabite preveriti na spletni strani občine, kateri pripadate, ali morda ponuja kakšno posebno občinsko pomoč za novopečene mamice in očke. Teh je namreč kar nekaj. 🙂

PRIMER IZRAČUNA VSEH DODATKOV DNE 17. 2. 2021
Izračun je zapisan za primer dveh študentov, ki prejemata štipendijo in nimata drugih dohodkov (oz spadata v najnižji dohodkovni razred):

MESEČNI DOHODKI:

  • Državna štipendija: 194,56 EUR na študenta (osnovna, brez dodatkov)
  • Otroški dodatek: 117,05 EUR za prvega otroka (prejema samo mama)
  • Starševski dodatek: 402,18 EUR za otroka rojenega po 1.1.2021 (prejema samo mama, eno leto od rojstva otroka)

ENKRATNI DOHODKI:

  • Enkratna pomoč ob rojstvu otroka: 350 EUR za otroka rojenega po 1.1.2021 (prejme samo eden izmed staršev)
  • Občinska denarna pomoč ob rojstvu otroka: 100-500 EUR (odvisno od občine, prejme samo eden izmed staršev)

Članek s podobno vsebino: PAPIROLOGIJA OB ROJSTVU OTROKA

 

Preberi še

JAZ in TI. Midva. MI.

Piše mamica in nosečka Helena

Prihod otroka v partnerski odnos prinese veliko sprememb in izzivov. Malo detece obrne naš svet na glavo. Kar naenkrat postanemo starši in odgovorni za malo bitjece. Družba od nas pričakuje, da bomo takoj znali poskrbeti za vse njegove potrebe, saj smo ja mi tisti, ki ga najbolje poznamo. Vsa pričakovanja nas, mlade starše, pahnejo v začarani krog preutrujenosti, stiske, naglice in nenehnih pritiskov s strani okolice. 

Otrok bo v partnerskem odnosu potreboval čustveni prostor in dobro je, da začnemo ta prostor pripravljati že v nosečnosti. Pripraviti čustveni prostor pomeni, da v partnerski odnos povabimo še več iskrenosti, ranljivosti in priznanja nemoči. To, da kot starša zmoreta drug drugemu povedati svoje najgloblje strahove in nemoči, kaže na to, da sta samostojna, odrasla posameznika, ki ob otroku razvijata svojo novo starševsko vlogo. Otrok se najbolje razvija ob starših, ki rastejo skupaj z njim. 

Tudi midva sva se srečevala s temi občutki in sva kar nekaj časa potrebovala, da sva prišla do tega, da si zaupava in razvijava svoj starševski stil. Že v prvi nosečnosti sva veliko govorila o najinih strahovih. Sploh jaz sem jih imela ogromno. Strah pred komplikacijami, strah pred porodom … Všeč mi je bilo, da sva iskreno govorila o tem. Ob večerih sva si vzela čas in si povedala, če naju je kaj skbrelo. Veliko sva se pogovarjala tudi o tem, kako želiva otroka vzgajati, kaj si želiva temu otroku predati naprej. 

Kako pa doseževa to, da se še bolj poveževa in iščeva skupno ranljivost? 

Odnos z našimi starši je temelj, na katerem gradimo oz. iščemo vse odnose, ki nas obdajajo. Še posebej najbolj intimne, zato je ključno, da veš kdo si in od kod prihajaš, ker to prinašaš v svoj partnerski odnos. 

Vsak od naju prihaja iz svoje družine, s svojimi navadami, pričakovanji in vzorci in ravno ti so velikokrat povod za konflikt. Že npr. to ali se pokrov od školjke spušča ali ne. Take malenkosti lahko pri prihodu otroka vodijo v večje konflikte, ki niso več tako nedolžni. Midva sva se med prvo nosečnostjo velikokrat pogovarjala, kako si želiva vzgajati otorka. Tudi kje in kako bo spal, kaj so tiste pomembne smernice, ki se jih bova držala. In še danes se gotovo 2-3x na teden (nenačrtovano) pogovarjava in debatirava o različnih vzgojnih dilemah, ki jih sproti doživljava. Komentirava odzive drug drugega, iščeva priložnosti za izboljšave in se pohvaliva, ko opaziva, da drugi naredi nekaj dobrega. V tem vidiva veliko pozitivnih sadov. 

Logično, da se tudi skregava, in konflikti, ki jih doživljamo ob svojem partnerju, so poskus, da bi popravili, prerasli in obvladali konflikte, ki imajo izvor v najzgodnješih odnosih s starši. In ko smo sami starši, je pomembno, da konflikte razrešujemo, ker jih bodo drugače naši otroci ponotranjili in sami reševali. Še posebej ko bodo starejši. Ni narobe, da se starša kregata. Pomembno je, da spor razrešita.Otroci si zapomnijo vzdušje in tako vzdušje bodo kasneje poustvarjali tudi v svojih odnosih, ker bodo na ta način iskali nekoga, ki jih bo teh vzorcev razrešil. 

Ženske in moški smo si zelo različni. Ko sem jaz jezna ali me nekaj razburi, bi želela to kost obglodati do konca. Gregorju je pa velikokrat dovolj, da reče kakšno besedo, se razburi in gremo dalje. Seveda takrat pri nama izbruhne še večji konflikt, ker sva šla totalno en mimo drugega. Klasična dinamika ženske in moškega: ženska bi rada zadevo rešila do konca, moški pa ima željo po umiku. To je pač naša narava in težko se ji ubranimo. Sama velikokrat opazim, da potem, ko se Gregor umakne in razmisli, pride nazaj in se pogovoriva.

V partnerski odnos smo povabili nekoga, ki bo naš sopotnik, najbolj intimni prijatelj in hkrati oče ali mama naših otrok, zato je ta odločitev po mojem mnenju najpomembnejša v našem življenju. Ta odnos mora temeljiti na ljubezni in spoštovanju, zaupanju in grajenju dolgoročnega prijateljstva. 

Dober partnerski odnos ni naš življenjski cilj, ki ga moramo doseči, ampak je proces, ki ga živimo, ko vztrajamo drug ob drugem. 

Dostikrat dojemam najin zakon, kot to, da stremiva k cilju, da bova imela odličen odnos. Potem se pa spomnim, da je cilj ta konstantna pot preoblikovanja, osebne rasti in vzponov in padcev, ki ga želim dosegati iz dneva v dan.

Nekaj mesecev pred poroko sva poslušala pričevanje zakonskega para, ki je bil poročen že več kot trideset let. Na koncu sta rekla: »veste, midva sva se na poročni dan odločila, da za naju beseda ločitev ne obstaja in zato sva primorana vsak dan znova skrbeti za najin odnos«.

Sama v tem vidim eno lepoto – in to je ta, da globoko v sebi vem (in mislim, da tudi Gregor ve), da kljub vsem mojim napakam in nepopolnostim, sva na koncu tukaj drug za drugega in sva se odločila, da BOVA MIDVA ZA VEDNO SKUPAJ. Odločila sva se to. Oba.

Kaj pa starševstvo? 

Ko je na svet prijokala Lara, sem prve tri mesece samo vpila in »lajala« na Gregorja. Še danes mi ni jasno, kako je to on tako mirno prenašal. Čista resnica. 🙂

Mislim, da so neki taki odzivi ob vsem stresu in občutku odgovornosti, ki jih doživljaš, resnično nekaj čisto normalnega. 

Dve pomembni stvari, ki sem jih sama spoznala ob tem, ko sem postala mama, je to, da je po porodu MAMINA vloga to, da ona prva poskrbi za otroka, ker le ta njo najbolj potrebuje ter seveda zase, ker če je mama OK, bo tudi otrok OK. OČETOVA vloga pa je to, da poskrbi za mami, da ji da prostor in čas, da zmore razviti svojo materinsko vlogo. On pa očetovsko. Partner naj bo tisti, ki poskbi za hrano, pleničke, trgovino in tudi postavi meje sorodnikom in ostalim obiskom. 

Naša največja naloga, ki jo sprejmemo s tem, ko postanemo starši, je to, da otroku ustvarimo varno okolje, občutek sprejetosti, ljubljenosti in hotenosti. Mi smo tisti, ki bomo otroka naučili, kaj pomeni biti oseba, kako izražati čustva, želje in zahteve. Od nas se bodo otroci naučili, kako regulirati čustva ter kako reševati in uravnavati konflikte. 

Naši otroci so na svetu zato, da so radovedni, nagajivi, se učijo, sledijo in nas posnemajo v našem vedenju, mišljenju in čustvovanju. 

Prilagam vam še 10 zapovedi za dober zakon, ki jih je napisal gospod Luis Carreras mož in oče desetih otrok. Lahko si jih natisnite in nalepite na hladilnik, da vam bodo en ljubek opomnik. 🙂

10_zapovedi_tiskDownload

A je v drugo kaj drugače?

Piše nosečka in mamica Helena

Najpogostejše vprašanje, ki ga med drugo nosečnostjo vsaka sliši, seveda po tistih klasičnih »kdaj imaš rok?«, »bosta vprašala za spol?«, »imata imena že izbrana?«, je »a je kaj razlike med prvo in drugo nosečnostjo«?

In ja, moj odgovor je iz dneva v dan bolj pritrdilen. In to ne zato, ker sem v drugo bolj zmatrana, ker imam že eno energije polno malčico, ki potrebuje mojo prisotnost in pozornost, in tudi ne zato, ker smo sredi pandemije, ampak zato, ker sem v sebi pomirjena.

(Čeprav moram povedati, da mi je zaradi hudih bolečin v sramni kosti in zelo doooolge slabosti tale nosečnost kar naporna. Pa tudi skrbi glede pisanja magistrske so vedno bolj glasne, ampak za to bomo poskrbeli 🙂 )

Kar bi rada povedala, pa je to, da je moja druga nosečnost predvsem veliko bolj sproščena. Počutim se lahkotno, zaupanja polno in odlično v svoji koži. V prvi sem bila namreč na smrt prestrašena. Na vsakem koraku sem bila prepričana, da bo šlo nekaj narobe. Pa ne samo v prvem trimesečju, ampak prav do poroda. Da o prihodu domou in prvih tednih/mesecih  sploh ne govorim.

Ko razmišljam za nazaj, bi rekla, da je ta strah izviral iz nezaupanja vase, v svoje telo. Drugi razlog pa je moj velik strah pred neznanim. Tistim, ki ga sam ne moreš nadzorovati. Pomirjena sem, ko vem, kaj me čaka in ko vem, da sem se kar najbolje pripravila na prihajajoče. Zato me je izkušnja prve nosečnosti zelo zaznamovala ter vplivala tudi na poporodno obdobje. Nisem doživela poporodne depresije, sem bila pa zelo tesnobna in sem kar nekaj časa potrebovala, da sem se sprostila ter zaupala vase, v svoj materinski čut.

Strah me je bilo, kako bo v drugi nosečnosti. Zelo dolgo po porodu si nisem predstavljala, da bi spet zanosila – spet preživljati vse te nosečniške skrbi in poporodno obdobje. Zelo dolgo časa sem govorila, da bova imela še enega otroka samo zato, ker si želim, da bi imela Lara sorojenca in ne zato, ker bi to bila najina želja. Da bom že potrpela, ker vem, kako lepo je imeti ob sebi nekoga, ki se bo postavil na tvojo stran ne glede na to, kakšno neumnost si naredil. 🙂

A kar naenkrat je kliknilo. Oba sva vedela, da je pravi čas, da si res želiva še enega otročka in da naša družina to zmore. 

Ko gledam sedaj nazaj na prve tri mesece, se še sama sebi čudim, kako je možno, da strahu praktično ni bilo. Kljub temu, da sem malce tudi krvavela in nisem vedela kaj bo, sem kar nekako zaupala. Ne vem, zakaj je bilo tako. Sama temu pravim milost.

In hvaležna sem za to.

Prav zanima me kakšno bo to dete in kaj bo prineslo v naša življenja. Morda sproščeno vihravost, ki pride z drugorojenci, morda podedovano tatijevo umirjenost, …

Vsekakor pa nekaj čisto nepričakovanega, novega, svežega, dišečega in samosvojega.

Zaporedna nosečnost

Na koga sem v drugi nosečnosti pozabila

Piše: noseča mamica Petra

Ura je 03:06 in jaz ne morem spati. Glavni razlog za to je, da sem zaspala skupaj z Julijo že ob 20:00 in je moje telo po sedmih urah spanca verjetno dovolj naspano.
Razmišljam, kaj me je v nedeljo vprašala mama šestih otrok: “In Petra, ti je druga nosečnost minila kot bi mignil?” Začudila se, da me je to spraševala mama, ki je bila že šestkrat noseča. Pritrdla sem ji: “Sploh ne vem kdaj, ne predstavljam si kako hitro potem mine v šesto!” Katja se je samo zasmejala in ni rekla ničesar. Jo bom o tem zaslišala naslednjič.

Druga nosečnost je res minila kot bi mignil. Verjetno zato, ker se tokrat ni vse vrtelo okoli mene. Tokrat mi to tudi ni ugajalo. Vsakič, ko sem dobila vprašanje kako sem, sem želela spremeniti temo. Načeloma posebnih nosečniških težav nisem imela in sem se dobro počutila, ljudje pa z odgovorom: “V redu se počutim, ni posebnosti.” niso bili zadovoljni. Ne vem točno zakaj. Morda so pričakovali, da me pestijo kakšne nosečniške tegobe ali pa jih je preprosto zanimalo moje počutje, jaz pa jim nisem znala kaj pametnega odgovoriti. Še aplikacije kako se razvija dojenček v posameznem tednu nisem imela naložene, da bi jim lahko govorila vsaj o tem. Veliko bolj mi je bilo všeč, če so me povprašali kako je Julija in je debata stekla v to smer.

V zadnjem mesecu pred porodom pa sem se bila primorana tudi začeti malce ukvarjati s seboj, pripravo na prihod novorojenčka in nekoliko bolj paziti nase. Na pregledu me je ginekologinja opozorila, da imam popkovno kilo. Verjetno je dvigovanje Julije terjalo svoj davek. Pruh po domače, načeloma res ni prav nič huda zadeva. Sem pa se, ko sem po pregledu prišla domov, pošteno razjokala, ker sem ugotovila, da sem morda res malce pozabila nase. Čeprav je moj mož že ves čas nosečnosti večinoma dvigal Julijo, jo sedaj prav vedno on posadi na stolček, umije, položi na previjalno mizo, dvigne na posteljo in moje naročje. Najbolj mi je sicer hudo, ko mora po kakšnem obisku trgovine ali vikenda pri starih starših vsaj trikrat po stopnicah v tretje nadstropje nositi Julijo ter stvari, ki sva jih kupila ali imela s seboj v avtu.

In tako sem ob pisanju članka, v katerem sem želela zapisati, da sem med nosečnostjo pozabila nase, v resnici spoznala, da sem pozabila na svojega moža. Vsi se ukvarjamo s hčerko, ker je tako simpatična in zanimiva ter se tako lepo razvija. Vsi se ukvarjajo z menoj, ker sem noseča in je to prav tako posebno obdobje. Ob tem pa sem pozabila na nekoga, ki mi ves čas stoji ob strani, ter me podpira fizično in psihično. Nekoga, ki je svoje potrebe moral umakniti zaradi mojega jutranjega bruhanja, ki se je moral prilagoditi nihanju razpoloženja, se odpovedati kakšnemu potovanju, izletu, razvajanju, športnemu udejstvovanju, ki se ga jaz zaradi nosečnosti nisem mogla udeležiti.

Dragi mož. Še veliko je stvari, ki jih počneš, pa jih sploh nisem opazila. Hvaležna sem ti, da si danes pomil goro posode, ko sva z Julijo zaspali. Hvala ti za vse in upam, da je tudi tebi ta nosečnost hitro minila. Ne obljubim, da bo po njej vse po starem. Saj vem, da tudi ti tega ne pričakuješ. Ampak skupaj bova našla novo dimenzijo najinega odnosa, starševstva in ljubezni.

Povabilo v kino pa še vedno velja, čeprav sva s tem tako dolgo odlašala, da tistega filma ne vrtijo več. 🙁

Preberi še

Mama nasveti

Mama nasveti

Piše: (noseča) mamica Ana

Na baby showerju sem od prijateljic dobila nalogo, da kot izkušena mamica napišem 10 mama nasvetov. Malo sem bila v zadregi, ni enostavno deliti pametnih besed. Pa mi je uspelo in upam, da bo vsaki od prijateljic vsaj kateri prišel prav.

Odstranjevanje trdovratnih otroških madežev

Nasvet za odstranjevanje trdovratnih otroških madežev

Pusti očetu, da je otroku oče

Pusti očetu, da je otroku oče

Priporočam dojenje

Dojenje olajša življenje mamice

Vzami si čas zase

Vzemi si čas zase

Mami prijateljice so zelo pomembne

Mami prijateljice so zelo pomembne

Zgled v drugi mamici

Poišči mamico, katere način vzgoje in življenja ti je všeč, a sledi tudi svojemu srcu

Nosilka je zakon

Nosilka je zakon

Zrak dobro dene mami in otroku

Zrak dobro dene mami in otroku

Mami, zmorem sam/a!

Mami, zmorem sam/a!

:)

🙂

Preberi še