Kategorija: Mama

activity junior

Darila za poroko

Piše: Petra

Ko sva se pred tremi leti sama poročila, naju je ogromno ljudi spraševalo, kaj nama naj kupijo za poroko. V bistvu nisva potrebovala ničesar, saj sva v najemniškem stanovanju že imela hladilnik, pralni stroj, pa tudi posodo in ostale stvari sva si želela kupiti in izbrati sama. Najmanj, kar sem si želela je, da mi kdo kupi drag pribor, mikrovalovko, za katero nisem imela prostora ali čajne skodelice, da bi imela 20 parov različnih na polici.

Ko kupujete darila za poroko, najprej pomislite na par, ki mu bo darilo namenjeno ali ga kar povprašajte kaj potrebuje. Če mladoporočenca naredita seznam želja, ne oklevajte in kupite nekaj po svojih denarnih zmožnostih z njunega seznama. Če pa si zaželita samo vašo prisotnost in morda denar, poleg le-tega ne kupujte lovilcev prahu ali stvari, za katere niste čisto prepričani, da jih potrebujeta.

Pred vami je seznam stvari, ki jih lahko poleg denarja podarite na poroki in menim, da z njimi ne boste zgrešili. Ob tem pa seveda vedno pomislite, kaj par rad počne, uporablja ter že ima in se glede na to odločite za pravo darilo.

  • Družabne igre so po mojem mnenju najboljše poročno darilo. Še posebej, če zraven dopišete, da vas morata mladoporočenca večkrat na leto povabiti na družabni večer. Družabne igre so darilo, ki nikoli ne zastara. Tudi če so morda v letih, ko so otroci majhni, uporabni le v večernih urah, so kasneje primerni za celotno družino. Z družabno igro Activity ne moreste zgrešiti, saj jo lahko igra velika skupina ljudi. Če veste, da to igro že imata, lahko kupite Activity Champion (če imata osnovnega že v malem prstu), Jengo (in na lesene kocke kaj zapišete), Boogle, Catan, 100 družabnih iger ali karkoli drugega.
  • Ideje za zmenke + fotoaparat Sama kupim fotoalbum za lepljenje slik in na vsako stran zapišem ideje za zmenke. Z vami jih delim le nekaj:Poleg v Mullerju kupim fotoaparat za 8 €, v posvetilo pa zapišem, da naj na zmenke hodita čim večkrat, ob vsakem prvem zmenku pa naj se slikata s priloženim fotoaparatom in na koncu slike razvijeta ter jih prilepita v album. Poleg pa vedno dodam še denar za popotnico.
  • Kuvertice z nalogami V kuvertice, ki jih lahko naslovite samo na ženina, nevesto ali oba in nanje napišete naloge, kje naj porabita priloženi denar. (Npr.: mož naj pelje ženo v kino, žena naj pelje moža na sladoled v Portorož…)
  • Pisma za mladoporočenca z osebnimi mislimi ali željami  Na njih lahko piše: odprita čez pol leta, eno leto, dve leti, deset let po poroki, ob prvem prepiru … V pismih pa zapišite lepe želje, misli, naloge, kar želite.
  • Sadno drevo To darilo kupite le, če mladoporočenca živita v primernem okolju, kjer drevo lahko zasadita.
  • Jaslice So čudovito darilo. Še posebej, če so lepe in izdelane ročno.
  • Partnerske kartice Super ideja za gradnjo njunega odnosa.
  • Knjige o partnerstvu, kuharske knjige Primer: kuharske knjige za 2 – Kuhinja v dvoje, Recepti sestre Nikoline, kakšna šolska kuharica z vsemi osnovami kuharije ..
  • Planinske karte, mini prva pomoč
  • Začimbe v lončkih Najboljše je, če pripravite domače.
  • Mizica za zajtrk v posteljI Kupite jo lahko pri prodajalcih suhe robe ali Moemaxu, kjer stane 10 €.
  • Kuhinjska deska z vgraviranim posvetilom, sliko ali imeni.
  • Piknik košara z inovativnimi predmeti in visečo mrežo v košaro lahko date suhe mesnine, vino, piknik odejico, serviete, termo flaško, badminton loparje, ukulele …
  • Brisače Teh ni nikoli dovolj in so lahko uporabna še čez leta.
  • Komplet za blagoslov doma Kropilnik, kadilnica, dišave, blagoslovljena voda, uokvirjen blagoslov doma ali voščilnica z napisom iz Svetega pisma (glej: Blagor)
  • Domača lekarna Vanjo lahko priložite kakšen šnopček, termometer, obliže, gaze, Dalerone …
  • Cedilo, mleko in med S posvetilom, da bi se v zakonu cedilo mleko in med.
  • Škatla čokolatinov, vsaki priložite gor listek kje naj ga pojesta. Npr.:  pojej me nad 2000m, po prvem prepiru, pod zvezdnatim nebom, podari me tašči, podari me ženi po dobri večerji, po napornem dnevu, …
  • Set čistil za hišo K setu dopišete zabavne komentarje. Npr.: Stelex: za lepši razgled k sosedom
  • Slovenska zastava
  • Uokvirjen kolaž slik staršev in starih staršev na poročni dan To je eno izmed daril, ki ga lahko podari družina mladoporočencema. In je meni še vedno eno najljubših.

Inovativne ideje za podarjanje denarja za poročno darilo:

  • Zemljevid Slovenije, ideje za izlete, denar za bencin na kartici bencinskega servisa Darilo kupite v primeru, da je par lastnik avtomobila. To je lepa ideja, če ne želite podariti zgolj denar, ampak ga še malo osmisliti.
  • Denar v hranilniku po 1 € Naj bo hranilnik lep in uporaben, četudi jih bosta dobila več.
  • Denar v škatli, skrit v mivki Iskanje denarja bo kot iskanje skritega zaklada.
  • Denar za steklenim okvirjem z napisom v sili razbij steklo.

Stvari, ki jih kupujte pogojno :

  • Boni za bivanje v krošnjah, glampingu, hotelu, hrano, obleke, hotele, počitnice,  escape room, razvajanje, seminar Družine in življenje,  Pri bonih bodite izredno previdni. Pazite koliko dopusta sploh še imata v tem letu in če bo žena kmalu noseča ter bosta dobila otročka, lahko boni hitro propadejo. Tako da kupujte bone z neomejenim rokom ali nekaj, kar vesta, da res obožujeta.
  • Posteljnina Razen če veste mere postelje, ali imata rjuho enojno ali dvojno.
  • Komplet lepih skodelic za čaj ali kozacev za šampanjec Če imata prostor za zbiranje različnih skodelic in steklovine.
  • Okvir za fotografije za na steno, umetniške fotografije Če se slike ujemajo z opremljenostjo njune hiše ali stanovanja ter če imata sploh dovolj prostora za obešanje vseh umetnin, ki jih bosta dobila.
  • Kuhinjska posoda in aparati Če sta mlad par v manjšem stanovanju morda nimata prostora za vse nove aparate in posode. Če sta že dolgo skupaj živeči par, morda že vse imata. Preverite, preden kaj od tega kupite!

Foto: JS Oblikovanje

Na koncu pa naj največ štetje to, da ste prisotni na poroki in tudi kasneje v življenju mladoporočencev!

Članek je nastal v sodelovanju s podjetjem Dexyco 

Hvala tudi vsem Instagram sledilcem za pomoč pri sestavi seznama!

Preberi še

Spoštovanje otrok

Kako naj te naučim spoštovati sebe

2 komentarja

Saj veste, kako gre. “Daaaj poljubčka babici, noo, samo enega.” Ja, mi je jasno, da je to nesprejemljivo. Pri nas, hvala Bogu, nimamo težav s takimi situacijami. Ne pri mojih, ne pri Klemnovih starših. Tako sem nekaj časa zmotno mislila, da se me ta del vzgoje, o spoštovanju svojega telesa vsaj zaenkrat še ne tiče. Dokler me ni nekega dne presenetil pogovor s prijateljico. Dejala mi je, da je po (nevemkateri) statistiki vsak četrti človek spolno zlorabljen. “Prooooooosiiiimm??” Je priletelo iz mene. “Ja, saj, veš, zloraba so tudi dotiki.” Hja, saj to mi je jasno, pa vseeno. Potem sva nadaljevali pogovor in prišli do vprašanja, kako svoje otroke zavarovati pred tem umazanim svetom. “Ne moreš”, mi odgovori prijateljica in nadaljuje: “Ko bom imela svojega otroka, se bom z njim že od malih nog pogovarjala o njegovem telesu, o njegovih občutkih, ter o tem, da je on tisti, ki dovoli ali ne dovoli dotika svojega telesa.”

Strela z jasnega! Ja, to je sedaj!! Sedaj lahko svojega otroka zaščitim. Lahko ga naučim, da spoštuje svoje telo in da to zahteva tudi od drugih.

Zdaj je torej čas, da s svojo dvoletnico spregovorim o njenem telesu. Zdaj je čas, da najprej jaz opazujem, kaj ji odgovarja in kaj ne. Kdaj objem potrebuje in kdaj ga ne želi. Kdaj je poljub na lice njena želja in kdaj moja. Kdaj ji je v mojem naročju prijetno in kdaj ne. Zdaj je čas, da jo učim spoštovanja svojega telesa. Zdaj je čas, da jo branim, da ji pokažem, kako se mora braniti. Čas je, da znancem, tistim “tetam” rečem “Mislim, da ji sedaj ni do pestovanja, prosim, spustite jo, naj teče po svoje.” ali “Če vas ne želi objeti, bo tudi pa-pa dovolj.” Zdaj je čas, da jo jaz obvarujem pred tem umazanim svetom, da se bo kasneje lahko sama.

In nenazadnje, da bo lahko spoštovala druge.

Preberi še

Prva zaposlitev mame

Prva zaposlitev in mama-drama

piše: mamica Ana

Včasih sem bila prepričana, da bom čisto srečna v življenju z veliko družino, četudi brez službe. Da me bo družina, otroci, mož in naši odnosi izpopolnjevali in ne bom imela potrbe po karieri in udejstvovanju, dokazovanju na drugih področjih. Pred kakšnim letom ali dvema, sem malo spremenila svoje želje. Še vedno je družina in odnosi v njej moje prvo poslanstvo in tu si želim biti najboljša, sem želim vnesti največ svoje energije in časa. Vseeno pa sem začutila, da želim iti v službo. Želim početi še kaj drugega v življenju, potrebujem potrditev še na drugih področjih. Tako sem iz dneva v dan vedno bolj čakala dan, ko bom magistrirala, postala mag. prof. razrednega pouka, končala porodniško in dobila svojo prvo službo. Pred nekaj dnevi, pa se je ponudila ena mala možnost, da v kratkem dobim službo. Nisem vedela, kdaj bo ta, v kratkem. Z magistrsko sem res pri koncu, na porodniški sem pa načeloma do novega leta. Ničesar še nisem vedela, nič ni bilo jasno, zagotovljeno, le en “mogoče dobiš službo” je bil potreben in v moji glavi se je začelo dogajati. Zvečer sem sedla h Klemnu in iz mene je planil kup misli: “Z 11 meseci mora Eva v vrtec, mogoče še kakšen dan prej?? Tega jaz ne zmorem, kaj šele ona. Ni fer, Klara je bila do 20.meseca doma, ne morem Eve že tako zgodaj predati v roke vzgojiteljice. Ne, kako bom potem dojila. Kaj pa če katera zboli, ti si študent, torej jaz ne dobim bolniške. Kako boš ti opravil vse vaje in izpite. A bi preživeli še eno leto brez moje plače?” Skoraj sem pozabila dihati, a Klemen me je znal pomiriti. Drama v moji glavi se je počasi umirila, možnost zaposlitve izginila, jaz pa sem dojela, kakšno luksuzno življenje živim. Kako bi morala uživati vsako minuto, ki jo preživim s svojo družino, ker bom prav kmalu pogrešala te čase. Čase, ko lahko Klaro vzamem iz vrtca že ob 12h, ali pa se z obema puncama odpeljem na počitnice k svoji mami. Čase, ko smo lahko na igralih dopoldan, ko še ni take gužve na gugalnici. Čase, ko imamo 3 mesece družinskih počitnic. Še nekaj mesecev bo takih, potem pa zakorakam v svet odraslih. Seveda mi bo težko. Ampak vem, da je zdaj pravi čas za prvo službo. In verjamem, da bom tudi v tem novem poglavju življenja znala uživati in se prepustiti veselju drobnih trenutkov.

Preberi še

Otrok na gugalnici

Po jutrih polnih solza, mi je pomahala in odšla

piše: mamica Ana

Oktober je tu, čas, da se naša družina spet malo umiri, se spomni kje je doma in začne živeti vsaj malo rutinsko življenje. Po treh mesecih je Klara ponovno prestopila prag vrtca. Res da je za nekoga, ki je na svetu 2 leti in pol, tri mesece kar dolga doba, a vseeno nisem pričakovala, da jo bom morala še enkrat uvajati. Vzgojiteljici sta se menjali, a igralnica in otroci so ostali isti. No, saj ne da je Klara lani vrtec oboževala, pravzaprav ji je bil od Evinega rojstva naprej vrtec odveč. Z rojstvom sestrice je ugotovila, da se mora za mamo malo boriti. Doma je postala pravi “crtek”, pa tudi v vrtcu se je menda večkrat spomnila name.

No, po treh mesecih sem tudi jaz pozabila, da ji vrtec ni preveč pri srcu in suvereno sva se odpravili v vrtec, prvi dan samo pogledat vzgojiteljice. Drugi dan pa sva se dogovorile, da gre zares, da v vrtcu ostane. Ufff, ni šlo. No, ne brez joka, drugi, tretji dan še manj. Vsak naslednji dan sva dlje časa presedele v garderobi in se stiskale, pogovarjale, jokale. Peti dan sem jo iz rok oddala kričečo, vso iz sebe. Tudi jaz sem bila vsa iz sebe. Ampak takrat je težko presoditi kaj je prav, če nisi trdno prepričan kaj želiš. Vzgojiteljice so čakale, da jo vzamejo, jaz pa nisem želela zamuditi trenutka, ko bi se mogoče izšlo z malo manj joka. In naenkrat je nisem več imela ob sebi, na drugi strani vrat pa sem slišala zverinsko dretje. Nisem vedela, ali naj potrkam in jo vzamem nazaj, ali naj samo poslušam, če se bo umirila. Počakala sem v garderobi, da se je vsaj malo pomirila, potem pa odšla. Najraje bi zbežala še proč od sebe, bila sem jezna, ker sem storila to, česar nisem želela. Res nisem bila pripravljena. Čeprav je bil to že peti dan, sem še vedno upala, da se bo igrala s prijatelji, kot prejšnjo pomlad.

Kolesarjenje je super za malo prevetriti možgane. Naj se drugič dlje stiskava v garderobi? Naj jo drugič Klemen pelje? Naj preprosto pozabim na vrtec? Saj ni tako nujno, da je noter, bom pa magistrsko pisala ob večerih …

Popoldan pa mi rešitev ponudi pogovor s sestro, ki ima vedno tako preproste vzgojne rešitve: “Vprašaj Klaro, kaj ona meni, da bi ji pomagalo.” Saj res, Klara bo kmalu stara tri leta, toliko stvari že razume, vedno me preseneti, kaj vse se že lahko dogovorim z njo. Ni trajalo prav dolgo, ko sva skupaj ugotovili, da potrebuje zjutraj malo miru, da se želi malo igrati sama, brez ostalih otrok. Nič lažjega, bova to povedali vzgojiteljici, sva sklenili. Naslednje jutro mi je celo pot ponavljala da ne bo nič jokala (huh, jaz pa njej, da lahko joka, če je žalostna …) in da bo vzgojiteljici rekla, da bi se sama igrala. In sva povedali, mi je pomahala in odšla. <3

Preberi še

Slovo študentske mame

Slovo študentske mame

Piše: bralka Klara

Sedim na plaži in opazujem moja fanta, ki se igrata. Na morju je zunaj prijetnih 28 stopinj. Voda je osvežilna. In nikjer več ni gruč turistov, ki se borijo za svoj kotiček ob obali. Maladva prosto lazita sem ter tja, kričita in škropita vodo po mili volji. Veliki razvija svojo domišljijo ob tisoč in eni stvaritvi iz peska. Skuhal mi je tudi kosilo in me do pasu zakopal v pesek. Mali sedi v plitvini in pusti, da ga zalivajo valovi. Ob tem spušča radostne zvoke in neumorno brca z malimi nogicami. Oba uživata. Vsak na svoj način.

Srečna sem. Morje, dopust, to je prostor, ko se za nas čas ustavi. Vsak dobi tisti delček, ki mu v velikem mestu doma manjka. Vsak se odklopi na svoj način. Ampak danes mi je malo hudo. V ponedeljek uradno zapuščam klub študentskih mam. Zjutraj se bom odpeljala v službo. Tako, čisto pravo. Ne morem, da ne bi bila malo nostalgična in da se ne bi rahlo smilila sama sebi. Moja študentska leta so bila čudovita. Mogoče se sliši smešno, pa vendar so bila, kljub dvema otroka, tako brezskrbna. Zdaj, ko se pripravljam na delo šele ugotavljam, kako svobodna sem pravzaprav bila.

V ponedeljek bo našo družino zajel nov ritem. Mali gre prvič v vrtec, veliki se vrača med stare prijatelje. Ne bo več mogoče, da ob 7.30 zjutraj vsi še poskakujemo v pižami. Ne bo več samoumevno, da gremo pač lahko na dopust kadarkoli se nam zljubi. Ne bo mi več vseeno, kdaj imam termin pregleda pri zdravniku in roditeljski sestanek v vrtcu. Seznam se mi zdi neskončen. Ne bomo več tako prilagodljivi in spontani. Čeprav morda… bomo postali še bolj prilagodljivi in spontani. Morda bomo bolj znali ceniti skupne trenutke.

In maladva nič ne slutita. Seveda sva jima povedala. Ampak onadva sta vesela in razposajena in se prav nič ne sekirata. Njima se to ne zdi nič tragičnega. Imata ljubeče starše in jih bosta imela tudi po ponedeljku. Ondva uživata ta trenutek, tukaj in zdaj. Učita me, da spremembe v življenju niso katastrofa. Da je sekiranje na zalogo brez veze. Da vsako obdobje prinese nekaj lepega.

Potem me prešine. Dokler bodo otroci, bo veselje in trpljenje. Bo smeh in bodo solze. Bodo potolčena kolena, buške in razbiti kozarci. Bodo neprespane noči, bo kričanje in nagajivi pogledi. Bodo avtomobilčki in lego kocke in tobogani. Bodo skrbi in trenutki ponosa. Bo življenje. In jaz (sem) bom za vedno mama.

Preberi še

Stol Froc

Moj stol!

Piše: mamica Ana

Pa je tudi k nam prišlo to obdobje, obdobje “moje!!!” Nekaj časa sem zares verjela, da Klara ne bo imela težav s posojanjem igrač in drugih stvari. Ko smo bili na igriščih, pri komu na obisku ali pri nas doma, je Klara brez težav delila svoje igrače, medtem ko so se drugi otroci večinoma drli “mojeeee”. Žal pa je to preteklost. Tudi mi smo začeli borbo, kaj je moje in kaj ni moje, kaj je od vseh, kaj je samo njeno, kaj “moraš” posoditi in kaj lahko obdržiš zase. Čeprav imam jaz s seboj skoraj največjo borbo pri vsem tem. “Moraš posoditi”, to se mi tako čudno sliši, da težko izrečem. Zato poskušam z raznimi fintami, kot so “Deklica bi bila vesela, če bi ji posodila”, “Tudi ona bi se rada igrala” ali pa “Ti si vesela, ko ti jaz posodim svojo blazino?”. Včasih zaleže, včasih ne. Če ne zaleže, presodim situacijo. Včasih kljub notranjemu upiranju izrečem tisti čuden “moraš”, včasih jo preprosto razumem, da ima trenutno nekaj tako zelo rada, da ne želi posoditi.

Ima pa Klara dve stvari, ki jih nikoli nikomur ne želi posoditi (in tega ni želela posojati tudi v času, ko je brez težav posojala ostalo). To sta njena posteljica in njen zelen Froc stol. Na ta stol ne smem ničesar odložiti, ne smem nanj nasloniti noge, skratka nič! Ta stol je svet in nikomur ga še ni posodila (razen Juliji enkrat <3).  Na njem sedi Klara od začetka uvajanja hrane, kmalu je znala sama splezati nanj in iz njega, na njem se igra, podlogo za noge uporabi za “konjička”. Nisem si ji upala reči “Ti si že velika, zdaj bo ta stol imela Eva, saj bo kmalu tudi ona začela jesti “pravo” hrano.” Ne, ta stol bo samo njen še do desetega leta (s prilagajanjem višine, hrbtišča). Eva pa dobi svojega Froca, ker so vsi ostali otroški stoli preogromni za naše malo stanovanje. 🙂

Preberi še

Spoštovanje na spletu

Pazi, kaj delaš pri trinajstih letih …

1 Comment

Piše: mamica Petra

Moja zgodba je banalna in naj taka tudi ostane.

S sestro sva sedeli na klopci. Bili sva stari 7 in 9 let. Čakali sva šolski avtobus, ki naj naju bi odpeljal domov. Do naju sta pristopili dve starejši dekleti iz naše šole in reki: “Ta klopca je plačljiva, dajta nama 100 tolarjev in lahko sedita naprej.” Pri devetih letih že veš, da klopce niso plačljive, še posebej, če se z avtobusom vsakodnevno voziš domov. K sreči sva bili vljudno vzgojeni deklici in sva najinima izsiljevalkama povedali, da veva, da klopci nista plačljivi, vendar verjameva, da bi radi onidve sedeli in brez problema vstaneva. Dekletoma njuna izsiljevalska šala tako ni uspela. Sledili sta nama na avtobus. Usedli sva se takoj za voznikom, saj nisva želeli, da nama starejši deklici kaj storita s svojimi čudnimi poskusi. Tudi tu sta od naju zahtevali denar za sedeže, pa sva jima povedali, da avtobusni karti že imava. Dekleti sta še poskušali dobiti kaj denarja od naju, a jima to ni uspelo tudi zato, ker ga midve sploh nisva imeli s seboj, saj ga v šoli in na poti iz nje nisva potrebovali. Doma smo tisti zvečer imeli dolg pogovor o tem, kako naj v takih trenutkih odreagirava in bili pohvaljeni kako sva se na situacijo odzvali.

Od tega je danes 15 let. Še danes vem, kateri punci sta takrat od naju zahtevali denar. Nimam pojma zakaj. Njuni starši so bili premožni in zahteva po denarju je verjetno bila zanju le zabava. Od tega enkratnega dogodka nimam nekih travm. Vendar mi je vsakič neprijetno, ko katero od teh oseb srečam na ulici. Danes sta uglajeni dami z dobrimi službami. Z veseljem ju pozdravim na ulici, onidve pa mene. Pa vendar se vsakič vprašam ali ju kaj žre vest, da sta se takrat spravili nad naju s sestro? Ali sta to preprosto pozabili? Jaz ne bom nikoli.

Žaljenje, izsiljevanje, besedno nasilje, nikoli ni v redu. Rani tistega, ki so mu besede namenjene. Nevede pa se tudi človek, ki seje negativo ali nasilje nezavedno markira. Rane, ki jo prizadeneš sočloveku, se ne da izbrisati. Pazi, kaj delaš pri trinajstih letih, ker se ti lahko to maščuje pri tridesetih. Pazi, kaj komu rečeš danes, ker te nekdo drug lahko jutri z istimi besedami zadane precej globoko.

S projektom #vsizaspoštovanje želimo doseči, da bi se prenehalo nasilje v šolah, vrtcih, na spletu in v naši družbi na sploh.
Ljudi želimo ozaveščati o tej problematiki in sploh mladim sporočiti zakaj nasilje ni OK in kako ukrepati in ravnati, če so sami žrtve nasilja.

Preberi še

Prioritete v življenju

Ko si za nekaj ne vzameš časa, pomeni, da ni tvoja prioriteta

Piše: mamica Petra

Življenje z dvema majhnima otrokoma z malo razliko v letih, ni tak mačji kašelj, kot sem sprva mislila.

Če imaš enega pridnega otroka, lahko delaš, ko on spi ali se sam zaigra. Vmes lahko pomiješ posodo, pospraviš, skuhaš, napišeš kakšen blog, prebereš knjigo, preveriš socialna omrežja.

Ko imaš 2 otroka, je ta čas veliko bolj omejen. In če ti zvečer oba uspe uspavati v doglednem času, večinoma ob isti uri padeš v posteljo tudi ti.

Zato vam moram čisto iskreno priznati, da preprosto nimam več časa za nepomembne stvari. Ugotovila sem namreč, da sem zapravila ogromno časa na telefonu in socialnih omrežjih, ko sem imela le enega otroka (oz. nobenega). Sedaj čas, ki ga imam zase, poskušam izkoristiti za branje knjig, poslušanje predavanj prek spleta… Pa čeprav je to v resnici le 10 minut na dan.

Sedaj tudi na spletu berem le tiste stvari, za katere vem, da bom ob njih zrasla. Glede na to, da ima moj mož od septembra službo in je starejša hčerka v vrtcu, se je naše življenje malce umirilo. Ni mi žal, da smo zadnje študentsko poletje na polno izkoristili. Ves čas smo bili skupaj, hodili po hribih, bili na morju, pri prijateljih, v Pragi … Prihodkov je bilo v tem času bolj malo, z dvema še ne 2-letnima deklicama pa tudi marsikdaj naporno. Ampak časa, ki smo ga preživeli skupaj nam ne more nadomestiti noben denar.

Pred kratkim sem prebrala misel, s katero se zelo strinjam. Ko si za nekaj ne vzameš časa, pomeni, da ni tvoja prioriteta.

Premisli tudi ti. Kaj so tvoje prioritete? Brskanje po spletu, gledanje fotografij prijateljev na Instagramu? Ali raje kavica z njimi v realnem življenju? Pa ne pozabi tudi nase. Naj bo tudi čas zate na tvoji prioritetni listi.  Če si mama, bo tudi 10 minut na dan dovolj. V tem času lahko samo sediš na balkonu, ješ nutello, bereš knjigo ali pa stojiš pod tušem. Vse, kar je več od tega, pa je še toliko bolje.

Preberi še

čestitka za rojstni dan

Hvaležna sem, da te poznam

Piše: prijateljica Petra 🙂

10 let plus nekaj dni nazaj sva iz znank postali prijateljici. Bil je eden izmed najlepših tednov mojega življenja. Na Planini, pod šotori, v duhu preprostosti, ki jo še danes živimo. Podrobnosti bodo ostale v našem spominu.

Nekaj dni po tem, ko si dobila fanta, si imela rojstni dan. Če bi takrat imela najbolj bujno domišljijo, bi ti zaželela, da bi se z njim čimprej poročila, imela otroke in bila srečna do konca svojih dni. Zaželela bi ti točno tako življenje, kot ga živiš danes. In seveda, zelo egoistično, ne bi pozabila tudi nase. Zaželela bi ti, da bova prijateljici. Vsaj nadaljnih 10 let. In sva. Najino prijateljstvo je raslo ob posebnih trenutkih, nepozabnih novih letih, preizkušnjah in marsičem. Mejnik pa je zagotovo postala najina selitev v Maribor. Ne vem, če se spomniš, ampak, ko si se odločala, kam greš študirat, si me klicala in spraševala, ali naj vpišeš rezredni pouk v Ljubljani ali Mariboru. Nimam pojma, kaj sem ti svetovala, ampak takrat sem bila prepričana, da te nikoli več ne bom videla. Primorka v Mariboru, jaz pa Dolenjka v Ljubljani. Pa sem se zmotila. Tudi mene je, tako kot tebe, ljubezen pripeljala v toti Maribor. In še dobro, ker sem s tem dobila nazaj eno izmed mojih najboljših prijateljic.

Ana, ti si mi zgled mame, ki neverjetno odlično krmari med vzgojo, svojim in moževim študijem, si zna vzeti čas za svoje konjičke in prijatelje. Obožujem tvojo preprostost in iskrenost. Če bi vsak na tem svetu imel le delček te tvoje preprostosti in navdušenja, bi bili veliko bolj srečni. Tebi več pomenijo odnosi in druženje. Tako vedno vem, da sem bila in sem še, zaželena v vašem domu.

Hvala, da si poleg vsega tudi moja soblogerka. Brez tebe ta blog ne bi obstajal, saj sama ne bi imela poguma zanj. Prav tako bi verjetno že zdavnaj odplavala v kakšne preveč materialne vode z njim, saj me ti najlepše opominjaš, da piševa blog za tiste, ki nimajo toliko denarja, ali pa imajo toliko pameti, da si ne kupijo prav vsake “bedarije” na tržišču.

Ana, v življenju ti želim zdravja in ljubezni. Tebi in tvoji družini. In še neskončno druženj z nami na igralih, kosilih, morjih, družabnih igrah, novih letih…

Rada te imam. Neskončno sem hvaležna, da te poznam. Vse najboljše!

Preberi še

Z majhnimi otroki v gore

Z malimi otroki po Bohinju in Bledu

Piše: mamica Petra

V tem članku se nahajajo ideje za izlete po Bohinju in Bledu z malimi otroki. Sama nisva ekstremna planinca, pa vendar rada hodiva v hribe in to ljubezen do gora želiva prenesti tudi na svoje otroke. Letos sva s štirimesečnico in skoraj dvoletnico izbirala ture, kjer sva lahko kombinirala nošenje in vsaj nekaj hoje za starejšo hčerko. Ne bi rada, da dobite občutek, da je potrebno z otroki iti v hribe pri taki starosti. Če imate gore radi, vam priporočamo spodaj opisane krajše izlete, da se tudi otroci navdušijo nad lepo naravo, čudovitimi cilji in ob tem kakšen del poti tudi prehodijo sami, če so seveda toliko stari.

Obljubimo, da se bo seznam sčasoma dopolnjeval. 🙂

Razglednik Peč (opis poti)
Razgled_na_Bohinjsko_jezero

Razgled na Bohinjsko jezero s Peči

Čas: mi smo se vzpenjali 20 minut

Opis: Kratka, a strma pot do čudovite razgledne točke. Dostop ni možen z otroškim vozičkom. Mi smo vrh dosegli z nosilko (3 mesečni dojenček) in nahrbtnikom (leto in tričetrt stara deklica).  Otroci do dveh let po mojem laičnem mnenju lahko hodijo le prvi del poti, potem se pot precej vzpne.

Priporočamo: Da si za ta vzpon vzamete čas zvečer in opazujete, kako sonce zaide za gore.

SLAP GRMEČICA (OPIS POTI)

Slap Grmečica

Kam na izlet v Bohinju, ko dežuje? Do slapu Grmečica!

Opis: Mi smo se do slapu odpravili iz vasi Log in za pot porabili približno pol ure, saj je deževalo. Pot je ravna in mogoč je dostop tudi z vozičkom, če je seveda zmožen vožnje po makadamu in travi. Priporočamo pa tudi pot od Železniške postaje Nomenj, ki je še krajša.

Priporočamo: Na deževen dan priporočamo izlet do slapu Grmečica, saj je pot nezahtevna in dovolj široka tudi za dežnike ali dežne plašče.

IZVIR BISTRICE (OPIS POTI)
Izvir_Bistrice

Izvir Bistrice

Opis: Mi smo se peljali do konca vasi Žlan. Do tam bi bila tudi mogoča pot z vozičkom po makadamu. Nato je potrebno prečkati travnik, ki mu sledi kar strm spust do slapu. Hodili smo približno pol ure. Naslednjič bomo šli po poti iz Bohinjske Bistrice mimo zaselka Pozabljeno, ki je označena in poročali ali je pot mogoča tudi z vozičkom.

ZLATOROGOVA DEŽELA (OPIS)

Zlatorogova pravljična pot

Opis: Raj za male in velike otroke. Naša skoraj dvoletnica uživa na igralih pri Zmaju Govicu, desetletni bratec pa uživa ob zbiranju štampiljk. Knjižico za zbiranje le-teh lahko kupite za 2 €. Otrokom je pot izredno všeč, saj so na njej postojanke z nalogami, zgodbami in žigi. Mi smo pot prehodli tudi z vozičkom. A tudi tu je potrebno, da je voziček primeren za bolj makadamski in kamniti teren.

SLAP SAVICA (OPIS)
Slap Savica z otroki

Slap Savica

Opis: Mi smo šli od hotela Zlatorog do vznožja stopnic, ki vodijo do slapu z vozičkom po gozdni poti. Tega NE POČNITE, 🙂 saj smo voziček več kot polovico časa nesli. Seveda bi po cesti to šlo, vendar vam tudi tega ne priporočamo, ker je pot res dolga. Od hiške, kjer lahko prodajajo karte za vstop do slapu je 536 stopnic in mislim, da je to čisto dovolj naporno za malčke in starše z nosilkami ali nahrbtniki.

BOHINJSKO JEZERO (OPIS)
Bohinjsko jezero Študentska mama

Bohinjsko jezero

Opis: Bohinjsko jezero nudi nešteto možnosti. Če je voda dovolj topla, je v njem mogoče plavati, lahko si izposodite čoln, kajak kanu, sup, ali greste na ladjico, ki vas popelje od Ribčevega laza do Ukanca in nazaj V tem trenutku pot okoli jezera (dolga 11 km) ni povsem dostopna zaradi sečnje dreves, napadov podlubnika in posledic neurja. Je pa del poti odličen za sprehod z vozičkom.

ZAJAMNIKI (OPIS)
Planina Zajamniki

Planina Zajamniki

Opis: Zajamniki so čudovita planina z nebeškim ragledom na gore in v ulico razporejene stanove. Z vasi Goreljek vodi makadamska pot do planine. Glede na sposobnost otrok se lahko odločite in ob cesti pustite avto, ter pot nadaljujete po makadamu. Mi smo se po poti do planine najedli gozdnih jagod.

VOGAR (OPIS)
Vogar

Vogar

Opis: Letos smo se z dvomesečno hčerko popeljali na planino Vogar kar z avtomobilom in pot do koče ter razgleda nadaljevali peš. Od “parkirišča” do koče je bilo približno 10 minut hoje. Z vozičkom pot ni bila možna, zato smo ga pustili za planinsko kočo in pot nadaljevali z najmlajšo v naročju.

KORITA MOSTNICE (OPIS)
Korita Mostnice

Korita Mostnice

Opis: Korita Mostnice so lepa in zanimiva čuda narave. Pot ob koritih je prijetna, senčna in primerna tudi za male noge. Ob vstopu v korita Mostnice je potrebno plačati tudi vstopnino. Pot z vozičkom po gozdni poti ni mogoča.

VOJE (OPIS)
Slap Voje oz. slap Mostnice

Slap Voje oz. slap Mostnice

Opis: Pot s Korit Mostnice lahko podaljšate po dolini Voje do slapu na koncu te doline. Sprehod je prijeten z malo spusta in vzpenjanja. Z nekoliko bolj “terenskim” vozičkom bi bil možen tudi sprehod od koče do konca doline.

BLEJSKI VINTGAR IN slap šum (OPIS)
Blejski vintgar

Blejski vintgar

Opis: Blejski vintgar je ena izmed precej turističnih atrakcij. Mi smo bili tam eni izmed redkih slovenskih obiskovalcev. Predlagamo, da si čudovito sotesko pridete ogledati čimbolj zgodaj, saj so vrste pred blagajno proti opoldnevu le še večje. Pot z vozički ni mogoča. Je pa izredno lepo urejena. Del poti lahko zagotovo prehodijo tudi otroci sami.

Slap Šum

Slap Šum

Opis: Ob koncu Blejskega vintgarja se lahko spustimo še do slapu Šum. Mimo hišice z vstopnicami in hrano se spustimo po stopnicah navzdol, nadaljujemo po cesti naravnost, dokler na levi ne zagledamo mostu. Ko prečkamo most, ob reki naredimo nekaj korakov v nasprotni smeri toka in tam lahko z razgledne ploščadi opazujemo bučenje slapa.

OJSTRICA (OPIS)
Sončni vzhod na Ojstrici

Sončni vzhod na Ojstrici

Opis: Na Ojstrico smo z nosilko in nahrbtnikom pred sončnim vzhodom prišli v pičlih 15ih minutah. Otrokom primerna pot je v spodnjem delu poti, ko se pot še ne povzpne tako zelo. Če pot nadaljujete do Male ali Velike Osojnice, pa lahko ponovno kombinirate hojo in nošenje otrok.

VODNIKOV RAZGLEDNIK (OPIS)

Opis: Kratek sprehod do čudovitega razgleda na Bohinjsko jezero. Knjiga vtisov na tem razgledniku je ena izmed najbolj smešnih stvari, ki sem jih kdaj brala. 🙂

PLANINA PRI JEZERU (OPIS)

Opis: S Planine Blato do Jezera je lahka označena pot, ki vzame približno 45 minut. Planina je lepa, na njejse nahaja jezero in krave, ter je odlično izhodišče za nadaljne ture. Za te pa morate svoje zmožnosti preceniti sami. Mi smo se od tu z 9 mesečnico odpravili do koče pri Sedmerih jezerih, prečkali Štapce in nazaj naredili krog še čez planino Viševnik. Iskreno povedano, je bila tura za našo pripravljenost kar precej naporna.

Planina Ovčereja

Planina Ovčereja

VOGEL (OPIS)

Opis: Do Vogla lahko pridete z gondolo in se tam naužijete lepega razgleda. Lahko pa se odpravite tudi na kakšno turo.

Vogel pozimi

No, nas lahko na Voglu večkrat srečate pozimi

USKOVNICA (OPIS)

Opis: Mi smo se na Uskovnico pripeljali z avtomobilom ter ga pustili skoraj pri vrhu planine. Od tam smo z vozičkom hodili še približno 15 minut do koče. Od koče do cerkvice pa smo odšli z nosilko, saj od koče naprej z vozičkom ni bilo več prehodno.

GORELJEK (OPIS)

Opis: Vas Goreljek mi je pri srcu zaradi čudovite cerkvice v njeni sredi. V njej pa je tudi barje, ki ga zaenkrat še nismo obiskali, mislim pa, da zaradi lesenih podestov ni prevozno z vozičkom.

KOLESARSKA POT (OPIS)

Opis: Pot je odllična za kolesarje, poganjalce, rolarje, kotalkarje in vozičkarje. Vmes sta dva nekoliko strmejša dela, pa vendar je pot lepa in varna za male otroke, ki se še učijo voziti ali hoditi.

Mi smo na tej poti spomladi srečali koze

Mi smo na tej poti spomladi srečali koze

Vse slike v članku so avtorske.  Njihova uporaba in kopiranje je dovoljena le z dovoljenjem avtorja.

Preberi še