Oznaka: Oče
Kako do 15,5% ki jih študentski servis za tvoje delo nakazuje ZPIZ-u
Piše: očka Kristjan
To, da sta oba starša študenta, bi lahko označili kot nekakšen čudež ali delovni izziv za zaposlene na zavarovalnici, CSDju, študentskih servisih in še marsikje.
Smo pač izjemno majhna populacija, s katero se povprečni zaposleni sreča skoraj nikoli. Zato je prvi odziv uslužbencev za okenci velikokrat: “Hjoj, s tem se pa še nisem srečal, prosim počakaj, da pokličem svojega nadrejenega”.
Prav to se je zgodilo, ko sem šel urejat 15.5%, ki jih država plačuje v pokojninsko blagajno že s tem, ker imam “porodniško”. (Več o tem v teh dveh člankih: Ugodnosti in pravice študentskih družin in Papirologija ob rojstvu otroka.)
Povzetek: Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. Starševski dodatek lahko v celoti koristi mati otroka. Lahko pa po 77. dneh pravico koristi oče. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ker nas je nekaj posameznikov kontaktiralo kaj je potrebno storiti, da ti študentski servis nakaže tudi teh 15.5%, vam po korakih opišem kaj je potrebno storiti.
Koraki so sledeči:
- Greš na ZZZS in na okencu rečeš za obrazec oz. potrdilo: potrdilo 007 – o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
- Ta obrazec neseš na študentski servis, na katerem opravljaš študentsko delo.
- Za čas, ko prejemaš starševski dodatek, ti bo študentski servis izplačal tudi teh 15.5%.
(Na nekaterih študentskih servisih pa je dovolj, da prineseš le CSD odločbo o tem kdo in kdaj prejema starševski dodatek in ne potrebuješ potrdila z ZZZS-ja.)
Še uradni dopis iz ministrstva, ki so nam ga prijazno posredovali z eŠtudentskega servisa:
Vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje mora dijak ali študent še pred izdajo napotnice izkazati z izpisom obdobij zavarovanja v RS Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ne sme biti starejše od 30 dni. Izpis obdobij zavadovanja v RS lahko dijaki in študenti pridobijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V sklopu storitve Moj eZPIZ je možna tudi elektronska oddaja vloge za Izpis obdobij zavarovanja v RS. Vloga za Izpis obdobij zavarovanja v RS se nahaja na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. – Na žalost pa nam na ZPIZ-u niso mogli izpisati potrdila za naprej, tako da ta dopis z ministrstva po našem mnenju ne drži.
Preberi še
Prenova študentskega stanovanjca
Piše: očka Kristjan
Ko smo v nedeljo v naše majhno stanovanje pripeljali stolček za hranjenje, sem dojel, kako velike spremembe so se zgodile, odkar naju v najinem domu razveseljuje mala Julija.
Že ob novici, da bom postal oče, se mi je zazdelo, da se bo stanovanje s prihodom otroka popolnoma spremenilo. Po glavi so mi letele misli o vsem, kar bomo morali kupiti za novega člana družine. A kaj kmalu sem se pomiril, saj je moja mami večino otroških stvari, ki so ostale od moje devetletne sestrice, shranila za vnuke. Pa vendar sva pred rojstvom Julije s Petro kar nekaj postorila po stanovanju. Preko bolhe sem kupil veliko omaro, saj se mi je zdelo, da z otrokom pride tudi veliko oblačil. Še posebno zato, ker otrok hitro raste in moraš v omari imeti prostor za ravno prav velika oblačila, tista, ki so otroku že premajhna in tista malo večja, ki pridejo na vrsto nekoliko kasneje. Najin študijsko – pisarniški kotiček je zamenjala udobna posteljica, pred njo pa se sedaj nahaja še blazina, na kateri se Julija že precej hitro obrača.
Ker otroci veliko oblačil umažejo, sva že pred rojstvom vedela, da brez sušilnega stroja v tako majhnem stanovanju ne bo šlo. Še posebno zato, ker sva pred tem sušila na dveh stojalih, ki sta zavzela skoraj celotno stanovanje, ki je bilo prav zaradi tega ves čas polno vlage. Sušilni stroj sem postavil med hodnik in kuhinjo, preko njega pa po meri naročil dodatni kuhinjski pult.
Ker imamo majhno kopalnico v katero težko vstaviš še kaj novega, je bila edina rešitev za previjalno mizo po merah naročena lesena konstrukcija za na pralni stroj. Dodala sva ji še velik spodnji predal, v katerem je spravljeno veliko pripomočkov.
Ko sva preurejala najino stanovanjce sva imela v mislih, da se ne odpoveva vsemu, kar sva že imela. Tako sva sprejela nekaj manjših kompromisov in iz troseda je nastal dvosed, kuhinjska miza pa je postala tudi pisarniški kotiček.
Najino stanovanje se spreminja iz meseca v mesec in obiski so navadno navdušeni, saj vsakič mislijo, da so prišli v čisto novo stanovanje. 🙂
Preberi še
Prvi obiski pri novorojenčku
Piše: mamica Petra
Naju z Julijo so v porodnišnico prišli pogledat le najbližji. Poleg novopečenega očka, ki je bil zraven že pri porodu, še moja starša z mojim bratom in sestrama ter Kristjanova družina. Na domu so nas v prvem mesecu obiskali tudi ostali družinski člani ter najbližji prijatelji.
Obiski so v prvi vrsti odvisni od počutja matere in poteka njenega poroda. Tega pa verjetno ne more vnaprej načrtovati, razen če je imela carski rez, po katerem je okrevanje navadno še težje kot po naravnem rojstvu. Tako se pred obiskom vedno posvetujte z mamo, ki naj sama presodi, če želi sprejemati obiske že po prvem dnevu, ko pride domov ali kasneje.
Moj osebni nasvet za prvi mesec ali vsaj prva 2 tedna po porodu bi bil: na obisk lahko pridejo samo osebe, ki si jim mama upa reči: “Prosim, pomij mi posodo, posesaj mi po tleh in odnesi smeti.” Zame je po porodu res lepo skrbel moj mož, vendar je bil vesel vsakega, ki mu je kakorkoli pomagal. Na primer že s tem, da je prinesel govejo juho ali doma narejen zamrznjen golaž, da ga je kasneje lahko le pogrel.
Obiski, ki so kar sami pripravili odlično kosilo 🙂
Tudi Kristjan je bil navdušen! 😉
Preberi še
Ugodnosti študentskih mam (in očkov) na faxu
piše: mamica Ana
Mamicam študentkam (in očetom študentom) pripadajo na faxu določene ugodnosti, vendar so te večinoma odvisne od univerze, včasih tudi od fakultete. Zbrale smo osnovne informacije za Ljubljansko, Mariborsko univerzo in Univerzo na Primorskem. Če pa imaš ti še kakršnokoli (preverjeno) informacijo, bomo vesele, če jo deliš z nami. 🙂
Zakon o visokem šolstvu (ta velja za vse slovenske študente):
- Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (70. člen ZVis)
V praksi pa lahko dobiš celo dve leti podaljšanega statusa. Prvo iz zgoraj omenjene pravice, za drugo pa lahko zaprosiš za podaljšanje statusa zaradi upravičenih razlogov – to pa se vsaka fakulteta posebej odloči, ali materinstvo spada pod upravičene razloge. Poskusiti ni greh. 😛
Univerza v Ljubljani
- Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice. (153. člen)
- Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. (239. člen)
Vir: Statut UL
Univerza v Mariboru
- Izjemna odobritev vpisa študenta v višji letnik z manjkajočimi obveznostmi, skladno z 85. člena Statuta UM, ob pogojih, da: obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, ter ima izpolnjene obveznosti, za katere članica določi, da brez njih izjemno napredovanje ni mogoče in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil,
- ponavljanja letnika študenta z opravljeno manj kot polovico obveznosti, skladno s 121. členom Statuta UM in ki ima izpolnjenih najmanj 15 ECTS,
- podaljšanja statusa študenta.
Vir: Statut UM in Merila za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov
Študent, ki pridobi poseben status (upravičeni razlog je tudi materinstvo, ki se izkazuje z izpiskom iz rojstne matične knjige za otroka (za otroke stare do 1 leta)), skladno s tem pa so mu omogočeni posebni pogoji izobraževanja, mora izpolnjevati vse obveznosti, ki jih predvideva študijski program, pri čemer so mu omogočene naslednje pravice:
- pravico do zmanjšanja obvezne prisotnosti in opravičene odsotnosti za študijske obveznosti v dogovoru z nosilcem predmeta,
- pravico do naknadnega opravljanja vaj, oddaje in predstavitve seminarskih nalog, sprotnega preverjanja znanja ipd.,
- pravico do opravljanja izpitov izven razpisanih izpitnih rokov v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru,
- pravico do ponavljanja letnika in izjemnega napredovanja v višji letnik ter podaljšanja absolventskega staža do enega leta zaradi opravičljivih razlogov ob izpolnjevanju pogojev, določenih s Statutom UM in študijskim programom.
- Študenti dobijo pravico iz zadnje alineje na osnovi pisne prošnje, ki ji kot dokazilo priložijo odločbo o posebnem statusu.
Vir: pravilnik o študentih s posebnim statusom UM
Univerza na Primorskem:
- Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (169 člen)
Vir: Statut UP
Preberi še
Rojstvo prvorojenke Julije
Piše: očka Kristjan
Zvok budilke je tisti, ki me je v petek zjutraj ob 4.30 spomnil, da moram vstati in oditi na delo. Tisti dan ni bil navaden petek, tekel je namreč že drugi dan po predvidenem datumu poroda moje žene Petre. Doma je bilo vzdušje že nekoliko napeto, saj se je pričakoval prihod prvorojenca/-ke. Kot da bi nekaj slutil, sem v službi dejal, da se mi malo mudi domov, saj imam še veliko stvari za postoriti pred rojstvom. Tako sem bil doma že nekaj ur prej. S Petro sva pojedla kosilo in odšla v mesto po nekaj opravkih. Ker sem si popoldan vzel prosto od dela na bazenu, sva imela še nekaj časa zase in za izkazovanje nežnosti. Nato je prišel večer, ko si ob petkih vzamem čas zase in košarko. Petra mi je dejala, da lahko grem brez težav, saj se v njej še nič ne dogaja. Tako smo s fanti imeli resnično dober trening, po katerem je seveda na vrsti še čas za pijačo. Precej nenavadno je bil tisti večer lokal v katerega zahajamo polno zaseden, tako smo komaj dobili mizo. Ravno ko smo nazdravili, mi zazvoni telefon. Petra na drugi strani slušalke mi z zaskrbljenim glasom reče, da ji je odtekla voda, jaz pa sem v hipu dejal, da pridem domov. Tako smo brž izpraznili kozarce in že je bila stopalka za plin stisnjena do konca, ko sva s prijateljem hitela proti Mariboru.
Po 20 minutni vožnji in vseh semaforjih v Mariboru sem prispel do Petre, ki me je vmes seveda še enkrat klicala, kje sem. Ko sem vstopil v stanovanje, me je že čakala pri vratih v polni pripravljenosti, kot da se moramo izseliti v trenutku, jaz pa sem si takrat moral zamenjati še hlače za trenirko. Tako sva se usedla v avto in z mojo zelo mirno vožnjo odpeljala do Mariborske porodnišnice. Tam sva pozvonila malo pred polnočjo in vstopila v sprejemno sobo. V tistem trenutku mi je postalo zelo vroče, saj sem se počutil najbolj natovorjena oseba na svetu z bundo in dvema torbama v zelo ogretem prostoru. Kljub precejšnji mirnosti sester, se je zame vse dogajalo izredno hitro. Znašel sem se namreč v novem okolju, spraševali so me veliko vprašanj in na vse sem moral poznati odgovor. Poleg tega sem iskal raznorazne stvari po Petrini torbici, medtem ko se je ona preoblačila. Ko so jo sprejeli v sobo, mi je prijazna sestra dejala, da bi bilo dobro, da preparkiram avto, saj se porod lahko zavleče. Tako sem res v hladni noči dobil parkirišče pri prijatelju Vitu, ki stanuje blizu in prišel nazaj do porodnišnice, kjer pa glavna vrata niso bila več odprta. Znašel sem se v dilemi, kako naj pridem nazaj v porodnišnico. Čez nekaj časa sem ugotovil, da je ob strani stavbe urgentni vhod, kjer sem nato tudi pozvonil. Ko sem vstopil, je bilo vse bolj temačno, moje Petre pa nikjer. Sestra mi je rekla, da je že v porodni sobi. »Uf, to je pa hitro!« sem si mislil in oblekel vijolično haljo, ki mi je pripadala. Ko sem vstopil v porodno sobo, sem videl Petro, priklopljeno na vse vrste naprav in precej utrujeno. Sploh ne vem, kaj se je takrat dogajalo, ampak sam sem začel v pogovoru s Petro šepetati. Bili so res prijetni trenutki, polni mirnosti in pričakovanja.
Ko je Petra dobivala prve popadke, so mi po mislih leteli nasveti iz šole za starše, kako naj nosečnica diha ob različnih popadkih, a se takrat nisem spomnil ničesar uporabnega. Še najbolj uporaben nasvet je dala babica, ko je Petri dejala naj diha, da bo dete dobilo kisik. In res, načeloma sploh ni bil pomemben vzorec dihanja, temveč le to, da se Petra ne krči in prediha popadke. Malo za tem je babica dejala, da je Petra že precej odprta, kar mi je dalo še veliko več zagona in poguma, da bomo porod hitro opravili. Kmalu za tem je bila Petra na boku, jaz pa sem ji desno koleno držal v zraku proti njenemu telesu. Tako smo preživeli večino naslednjih popadkov, do trenutka, ko babica oznani, da že vidi glavico. Petra se je ulegla na hrbet, močno zajela sapo, stisnila mojo roko in potisnila. Ven je pokukala glavica. Babica je vlila še zadnjega poguma in rekla naj še enkrat pritisne. V tistem trenutku sem z orošenimi očmi zagledal svojega otroka, ki ga je babica ujela v svoje dlani in v trenutku rešila popkovine, ki je bila ovita okoli vratu. Takrat se je svet ustavil. Kazalci na uri so kazali 1:25 zjutraj. Babica je dejala, da imava punčko, Petra pa meni, da imava Julijo. Pod velikimi vtisi sem objel svojo ženo, ji namenil poljub in dejal, da jo ljubim in kako pogumno je izpeljala porod. Kmalu zatem, ko je Julija ležala na njenih prsih, so mi dejali, da lahko prerežem popkovino. Kot ponosen novopečeni očka, sem vzel škarje v svoje roke in odpeljal Julijo v samostojen svet. Porodno sobo sem zatem zapustil, saj so Petro morali malo zašiti.
Na hodniku sem sporočil veselo novico svojim staršem ter tastu in tašči. Vsi so bili kljub zgodnji uri pokonci in polni veselja. Ko so me ponovno povabili v porodno sobo, sem zagledal posteljo ob postelji. Ena je bila velika za Petro in druga majhna za mojo drugo srečo Julijo. Pristavil sem si stol k postelji in skupaj s Petro podoživljal trenutke. Nato smo šepetali še dolgo v noč in vmes tudi malo zadremali. Zjutraj ob 5.00, se pravi po enem dnevu bedenja, sem se poslovil in v bližnji pekarni pojedel topel mesni burek. Ko sem prispel domov, sem kljub prazni postelji zaspal z velikim zadovoljstvom.
Preberi še
Šola za starše
Piše: bodoči očka Kristjan
Skozi celotno življenje se veliko učimo in danes vsem znan izraz je vseživljenjsko učenje. Že ko rastemo, se učimo preko igre, nato hodimo v osnovno šolo, večina jih nadaljuje šolanje na srednjih šolah in kasneje na fakultetah. Vendar se naše učenje po koncu tega ne konča. Neprestano se namreč izobražujemo.
V klasičnih šolah nas sicer ne učijo, kako biti dober starš. Vendar pa obstajajo šole za nosečnice in njihove spremljevalce, kjer te pripravijo na starševstvo (na žalost le v prvih mesecih). No ja, če se nekaj urnim predavanjem lahko reče šola. In to sva obiskovala tudi midva s Petro.
Ja, res je, poleg vseh izobraževanj še šola za starše. Človek bi mislil, da tega res ne potrebuješ. A po mojem mnenju temu ni tako. Že res, da sem v začetku premišljeval, čemu to sploh služi, a po prvem predavanju sem ugotovil, da to res potrebujem. Tako sva skupaj z drugimi bodočimi starši obiskala pet predavanj in ene praktične vaje. Vse skupaj je potekalo v UKC Maribor, kjer sem izvedel ogromno novega, česar do sedaj sploh nisem vedel. Seveda, saj v življenju še nisem imel tako bližnje izkušnje z rojstvom otroka ter obdobjem pred in po tem.
Med vsemi informacijami so mi nekatere še posebej ostale v spominu. Že na prvem srečanju mi je bilo precej smešno, ko nam je predavateljica prikazovala različne tehnike dihanja pri porodu. Poudarila je, da navadno na predavanjih noben moški ne poskuša dihati zraven, ko zaukaže naj vsi skupaj potreniramo. Med porodom pa moški dihajo poleg svojih partneric boljše kot one same. Med drugim smo izvedeli tudi veliko koristnega o samem poteku poroda in psihološki pripravi na porod. Najbolj zabavne pa so bile seveda praktične vaje, ko nam je babica prikazala nego in rokovanje z novorojenčkom, ki je imel po njenem mnenju preveč las za novorojenčka in je zato imel ves čas na glavi kapo.
Moje mnenje je, da je takšna šola koristna tudi za moške, še posebej za tiste, ki se mogoče še ne zavedajo kako pomembno vlogo imajo že v času nosečnosti in pri rojstvu njegovih potomcev. 🙂 Za konec pa še en namig. Pred porodom je za moškega veliko lažje, če je poročen, saj ne potrebuje izpolnjevati še obrazcev za potrdilo očetovstva.
Preberi še
Prva pomoč za očeta
Piše: bodoči očka Kristjan
V današnjem deževnem vremenu imam občutek, kot da je pred nami jesen. In res poletje je že kar precej v svoji drugi polovici in vse bolj se bliža obdobje, ko bo najino stanovanje napolnilo novo življenje. Obdobje, ki ga z nestrpnostjo pričakujem in se ga veselim. Res pa je, da to pomeni, da bi moral biti na to tudi primerno pripravljen. Kako pa veš, kdaj si pripravljen na novorojenčka? Po mojem mnenju nikoli ne boš dovolj pripravljen, da bi lahko zagotovo trdil, da je sedaj pa primeren trenutek za rojstvo. Kaj vse potrebujem? Na spletu obstajajo dolgi seznami potrebščin, ki jih potrebuješ za življenje z otrokom.
Vendar sem se odločil, da danes z vami delim sliko pripomočkov, ki sta mi jih kupila prijatelja za rojstni dan. Zdi se mi, da sta pri določenih pripomočkih zadela v polno.
Preberi še
Postal bom oče
Piše: bodoči očka Kristjan
Ob novici, da bom letos postal oče, sem se seveda zelo razveselil, saj sem že od srednje šole razmišljal o tem, da se bom nekoč poročil in si ustvaril družino. Prvi korak je že za menoj, sedaj pa prihaja naslednji in to je, kako postati dober oče in ob tem uresničevati tudi svoje želje in poslanstva.