Piše: mamica Ana
Vedno sem si želela biti mlada mamica. 23-ta, so bila moja sanjska leta za prvega otroka. Ko sem bila v četrtem letniku, torej proti koncu študija, Klemen pa v tretjem (še ne toliko pri koncu), sva se začela pogovarjati o otroku. Njemu se je to najprej zdelo prehitro, postavljalo se mu je kup vprašanj, negotovosti (seveda predvsem finančne, saj je bila štipendija najin edini dohodek).