Nespečnost in (študentska) sreča

piše: mamica Ana

Pa smo tudi mi prišli do obdobja, ko zelo malo spimo. Klara se zbuja na eno uro, ne želi se več dojiti v postelji, torej jo moram vsakič ko se zbudi vzeti iz posteljice, podojit in čisto nežno nazaj odložit, v upanju, da se ne zbudi. Zjutraj sem brez dvoma zombi, In zakaj sem na tako jutro srečna, da smo študentska družina? Ker Klemen ne rabi zjutraj vstat in it v službo, ampak lahko skupaj s Klaro (ki je, ne razumem kako, ampak naspana) vstane in se z njo igra, jaz pa si napolnim baterije toliko, da pridejo nad kritično mejo. In ko pride čas za Klarin opoldanski počitek, sem drugič srečna, da smo študentska družina. Ker lahko grem spat (ja, mislim da spim zadnje čase več podnevi, kot ponoči), namesto da bi kuhala kosilo. In ko se obe zbudiva, skočim v restavracijo po kosilo na študentski bon.

Sicer pa, če sem čisto iskrena, si zadnje čase od vsega najbolj želim, da bi lahko, tako kot druge mame, ob 17h predala otroka v naročje svojega moža, ki je pravkar prišel iz službe. In zdaj ima čas samo za otroka in ženo. Ker pri študentih (medicine) ni tako. Oni pridejo domov in sedejo za knjige. Še dobro, da Klemen ni vedno tipičen medicinec. 😀

Ampak … ostanimo pri prvem odstavku in iščimo svetle plati življenja. Hmm svetla plat nespečnosti? Te pa še ne poznam. 😉

Preberi še

Prvi obiski pri novorojenčku

Piše: mamica Petra

Naju z Julijo so v porodnišnico prišli pogledat le najbližji. Poleg novopečenega očka, ki je bil zraven že pri porodu, še moja starša z mojim bratom in sestrama ter Kristjanova družina. Na domu so nas v prvem mesecu obiskali tudi ostali družinski člani ter najbližji prijatelji.

Obiski so v prvi vrsti odvisni od počutja matere in poteka njenega poroda. Tega pa verjetno ne more vnaprej načrtovati, razen če je imela carski rez, po katerem je okrevanje navadno še težje kot po naravnem rojstvu. Tako se pred obiskom vedno posvetujte z mamo, ki naj sama presodi, če želi sprejemati obiske že po prvem dnevu, ko pride domov ali kasneje.

Moj osebni nasvet za prvi mesec ali vsaj prva 2 tedna po porodu bi bil: na obisk lahko pridejo samo osebe, ki si jim mama upa reči: “Prosim, pomij mi posodo, posesaj mi po tleh in odnesi smeti.” Zame je po porodu res lepo skrbel moj mož, vendar je bil vesel vsakega, ki mu je kakorkoli pomagal. Na primer že s tem, da je prinesel govejo juho ali doma narejen zamrznjen golaž, da ga je kasneje lahko le pogrel.

Obiski, ki so kar sami pripravili odlično kosilo 🙂

Tudi Kristjan je bil navdušen! 😉

Preberi še

Ugodnosti študentskih mam (in očkov) na faxu

piše: mamica Ana

Mamicam študentkam (in očetom študentom) pripadajo na faxu določene ugodnosti, vendar so te večinoma odvisne od univerze, včasih tudi od fakultete. Zbrale smo osnovne informacije za Ljubljansko, Mariborsko univerzo in Univerzo na Primorskem. Če pa imaš ti še kakršnokoli (preverjeno) informacijo, bomo vesele, če jo deliš z nami. 🙂

Zakon o visokem šolstvu (ta velja za vse slovenske študente):

  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (70. člen ZVis)

V praksi pa lahko dobiš celo dve leti podaljšanega statusa. Prvo iz zgoraj omenjene pravice, za drugo pa lahko zaprosiš za podaljšanje statusa zaradi upravičenih razlogov – to pa se vsaka fakulteta posebej odloči, ali materinstvo spada pod upravičene razloge. Poskusiti ni greh. 😛

Univerza v Ljubljani

  • Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice. (153. člen)
  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. (239. člen)

Vir: Statut UL

Univerza v Mariboru

  • Izjemna odobritev vpisa študenta v višji letnik z manjkajočimi obveznostmi, skladno z 85. člena Statuta UM, ob pogojih, da: obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, ter ima izpolnjene obveznosti, za katere članica določi, da brez njih izjemno napredovanje ni mogoče in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil,
  • ponavljanja letnika študenta z opravljeno manj kot polovico obveznosti, skladno s 121. členom Statuta UM in ki ima izpolnjenih najmanj 15 ECTS,
  • podaljšanja statusa študenta.

Vir: Statut UM in Merila za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov

Študent, ki pridobi poseben status (upravičeni razlog je tudi materinstvo, ki se izkazuje z izpiskom iz rojstne matične knjige za otroka (za otroke stare do 1 leta)), skladno s tem pa so mu omogočeni posebni pogoji izobraževanja, mora izpolnjevati vse obveznosti, ki jih predvideva študijski program, pri čemer so mu omogočene naslednje pravice:

  • pravico do zmanjšanja obvezne prisotnosti in opravičene odsotnosti za študijske obveznosti v dogovoru z nosilcem predmeta,
  • pravico do naknadnega opravljanja vaj, oddaje in predstavitve seminarskih nalog, sprotnega preverjanja znanja ipd.,
  • pravico do opravljanja izpitov izven razpisanih izpitnih rokov v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru,
  • pravico do ponavljanja letnika in izjemnega napredovanja v višji letnik ter podaljšanja absolventskega staža do enega leta zaradi opravičljivih razlogov ob izpolnjevanju pogojev, določenih s Statutom UM in študijskim programom.
  • Študenti dobijo pravico iz zadnje alineje na osnovi pisne prošnje, ki ji kot dokazilo priložijo odločbo o posebnem statusu.

Vir: pravilnik o študentih s posebnim statusom UM

Univerza na Primorskem:

  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (169 člen)

Vir: Statut UP

Preberi še

Modrčki za dojenje

Piše: mamica Petra

Kot verjetno že veš, se dojke med nosečnostjo in kasneje nekoliko povečajo. Večina žensk že v času nosečnosti kupi številko ali dve večji modrček. Nekatere ga kupijo šele po rojstvu, ko se količina mleka v dojkah še poveča, drugim pa se številka košarice sploh ne spremeni.

Babica v šoli za starše nam je povedala: “Punce, preden greste rodit, si kupite vsaj en modrček za dojenje, ki je eno številko večji, kot ga imate zdaj, da slučajno ne bo vaš partner v prvih dneh po rojstvu hodil po trgovini z modrci in izgubljeno iskal pravega.”

Jaz sem ta nasvet upoštevala, kupila številko večji modrček in mislila, da sem pripravljena na vse.

Seveda mi tisti modrček, ko sem rodila, ni ustrezal. Kost me je tiščala, bil mi je za dve številki premajhen zaradi navala mleka …

Ker pa sem potrebovala nekaj, kamor bi vstavila blazinice za dojenje, da bi zaustavila naval mleka, sem svojega moža poslala v trgovino v lov za pravim modrčkom. Seveda mi nič, kar je prinesel, ni bilo všeč, ker sem imela na začetku zelo občutljive prsi.

Tako imam zdaj doma kolekcijo različnih modrčkov za dojenje. Članek pišem zato, da boste vedele, kaj vse obstaja na trgu (obstaja zagotovo še kaj) in boste v primeru panike lahko svoje partnerje poslale v trgovino z bolj podrobnim opisom. 🙂

Vir fotografije: H&M

Nekaj podobnega najdeš v H&Mu, trgovinah s spodnjim perilom, trgovinah za nosečnice in mame …. Nedrčki za dojenje imajo na naramnicah zaponko, da jo med dojenjem lahko z lahkoto odpneš in podojiš svojega otroka. Ta modrček je podložen oziroma bolj kompakten.

Vir fotografije: Ajatutaja

Modrček s kostjo brez podloge. Pri modrčku moraš paziti, da te ne tišči, saj lahko pride do zamašitve mlečnih vodov. Prav pa je, da ti da dobro oporo.

Vir fotografije: H&M

Če želiš imeti modrček in ga skoraj ne čutiti, lahko vzameš tudi takega, ki ni podložen in brez kosti. Našla sem ga v H&Mu, enega pa celo v Müllerju za smešno nizko ceno.

Vir fotografije: H&M

Od vsega pa najbolj priporočam nakup majice za dojenje. Ta na sliki je iz H&Ma in ima v predelu prsi “topek” oziroma še eno blago, ki nudi oporo prsim, notri pa lahko brez problema daš blazinice za dojenje. Ta majica je čudovita tudi za tiste, ki nedrčkov sploh ne nosijo in jim mleko teče tudi v času, ko ne dojijo ali ponoči. Meni je majica za dojenje všeč še iz enega razloga. Ko dojim v javnosti oziroma, ko pridejo obiski, se ne vidi moj trebušček, pa še križa si ne prehladim. 🙂

Če ti mleko v času ne-dojenja ne teče, verjetno ne boš imela takšnih težav kot jaz. Tudi dojiš lahko s čisto navadnim modrčkom, če se malo bolj potrudiš. Pazi samo na to, da te nič ne tišči in si ne zamašiš mlečnih vodov!

PRIPOROČAMO : Blazinice za dojenje

Še nekaj člankov o nedrčkih za dojenje:

Preberi še

Kluba študentskih (in dijaških) družin

Piše: mamica Petra

Klub študentskih družin Slovenije

V Klubu študentskih družin Slovenije smo študenti in študentke, ki imamo v času študija otroke. Ob prijetnem druženju si prizadevamo za urejen pravni status ter socialno in ekonomsko varnost družine. S pomočjo sponzorjev in donatorjev organiziramo izlete, likovne delavnice, pustno in novoletno prireditev, sankanje, večer za mamice, praznovanje materinskega dne, subvencionirano letovanje (v začetku decembra smo bili tri dni v Planici, poleti tri dni v Cerknem) etc.

Kako postaneš član, si lahko prebereš tu: http://www.studentskedruzine.com/kako-postati-clan/

Klub študentskih in dijaških družin Maribor

Klub je bil ustanovljen z namenom združevanja vseh študentov in dijakov, ki pričakujejo otroka ali ki že imajo otroka. Zagotavljamo jim vse potrebne informacije glede pravic, ki jim pripadajo tako v funkciji študenta/dijaka kot v funkciji starša. Omogočamo jim športne, kulturne, humanitarne in izobraževalne dejavnosti, ki se jih lahko udeleži vsak član. Naše poslanstvo je, da povezujemo vse študentske in dijaške družine v klub, ki jim nudi oporo in pomoč, poleg tega želimo spodbuditi čim več javnega opozarjanja na težave in probleme študentskih družin ter jih tudi čim uspešneje reševati.

Kako postaneš član, si lahko prebereš tu:  http://www.stud-druzine.org/vsebina.aspx?id=2

 

Preberi še

Statistika leta 2016

Piše: mamica Petra

Glede na to, da smo v letu 2016 začele z blogganjem, lahko rečemo, da je bilo leto 2016 najbolj uspešno leto do sedaj. 🙂 🙂 🙂 Seveda, saj smo postale mame trem deklicam: Klari, Juliji in Neži!

Najbolj brani članki v preteklem letu:

  1. Porodna zgodba Julija
  2. Rojstvo prvorojenke Julije
  3. Ugodnosti in pravice študentskih družin
  4. Študentska nosečka
  5. Menstruacija
  6. Naša štalca je študentski dom

Na instagramu je največ <3 dobila ta fotografija:

Pikapolonice. #studentskamama #dojenček #dojencek #zaba #baby #babygirl #nogice

A photo posted by študentska mama (@studentskamama) on

Naš najboljši (in edini) gif 🙂

Za konec pa še želje za leto 2017:

Preberi še

Moje prvo novo leto

Piše: dvomesečna Julija (oz. mama Petra, po Julijinem nareku)

Zadnji teden v decembru si je moj očka vzel dopust. Tako sta z mojo mamico v ponedeljek skoraj cel dan pakirala, saj še nikoli nismo zapustili našega stanovanja za več kot tri dni. Tokrat pa je bil plan, da me v moji posteljici ne bo kar ves teden. Mami je spakirala mojo celotno omaro, očka pa je vse komaj zbasal v naš dolg in ogromen avto. Najprej smo šli na obisk v Zagorje, potem v Bohinj, si ogledali lučke v Ljubljani in na koncu odšli še v Novo mesto. Tam smo namreč preživeli novo leto.

Bilo je zelo zabavno. Moji starši so si z mojimi starimi starši izmenjali prebivališči za tri dni. Babi, dedi, teta in stric so novo leto preživeli na mojem domačem naslovu  v Mariboru, kjer so smučali in raziskovali moje rojstno mesto, jaz pa sem z desetmesečno prijateljico Klaro in prijatelji od očka in mamice preživela v veliki hiši.

Novo leto je minilo nekoliko drugače, kot minevajo običajni večeri. Posteljico so mi postavili v stričevo sobo, da me menda ne bi preveč motili zvoki iz dnevnih prostorov, kjer so se starši igrali družinske igre in jedli. Mislim, da so to v resnici naredili z razlogom, da ne bi vohala slastnih polnjenih lignjev, ki sta jih za novoletno večerjo pripravljala Jurij in Nina. Ko sem že skoraj zaspala, so se moji starši spomnili, da bi, preden zaspi tudi Klara, imeli novoletno fotografiranje. Mami me je oblekla v oblekico. Bila sem zelo lepa, vendar sem bila malce ljubosumna na Klaro, ker je imela v laseh še špangico. Položili so me na kavč, Klara se je igrala z mano, okoli naju pa so odrasli krilili z rokami, se pačili in spuščali čudne zvoke. Klara se jim je sicer smejala, jaz pa sem jih le debelo gledala. Potem so me odnesli nazaj v posteljico, kjer sem imela mir. V dnevnem prostoru so namreč iz nežnega Michaela Bubleja prešli na neko čudno zvrst glasbe, ki mi ni bila preveč všeč. Hitro sem zaspala, saj sem vedela, da bom slastne lignje dobila kadar koli bom želela, preko maminega mleka.

Trdno sem spala in sanjala o ovčkah, ko me je očka nežno vzel iz posteljice. Kot vsako leto, so tudi letos menda zamudili z odštevanjem do novega leta, tako da sem lahko bila priča temu slavnostnemu dogodku. Seveda sem prejela tudi mnogo poljubčkov in voščil. Vsem sem zaželela veliko stiskanja in dobrega mleka, vendar nisem prepričana, da me je kdo razumel. Nato sem zaspala. Spala sem do petih, dobila lignje preko mleka, in nato zbudila mamo še ob sedmih, ter dobila belo tekočino z okusom čokoladnega sufleja, ki ga je mami pojedla za sladico. Ob desetih zjutraj sta se dokončno zbudila tudi očka in mami. V dnevni sobi sem srečala Klaro, ki je rekla, da včeraj ni zaspala do treh zjutraj in se je zbudila že ob pol osmih ter mami ni pustila spati. Dobra ideja, mogoče bom enako taktiko poskusila naslednje novo leto! Tako ne bom zamudila prav ničesar.

Takole pa sta očka čez dan zaspala na kavču še pred novim letom. 🙂

Preberi še

Kakšno finančno breme predstavlja otrok

piše: mamica Ana

Veliko prijateljev me sprašuje, koliko zapraviva za otroka, če porabiva veliko več denarja, kot sva ga prej. Zato sem se odločila predstaviti naše izdatke, ki so bili namenjeni Klari od rojstva, pa do danes.

Preden pa začnem naštevati, bi želela povedati, da sem skoraj vsa oblačila ter opremo za dojenčka dobila na izposojo, največ od sester in svakinje. Hvaležna njim, sem morala kupiti zares le nekaj stvari (nekaj seveda tudi za dušo :)). Mogoče si sedaj mislite »Hja, srečka, jaz pa nimam nikogar.« Pa ni res. Mogoče nimate sester z otroci, ampak otroške oblekice skoraj vse mame shranijo. In zagotovo imate kakšno prijazno sosedo, ali pa ima vaša mama kakšno dobro prijateljico, sodelavko, katere vnuk je ravno dopolnil dve leti in večino stvari ne potrebujejo več. O tem bi vam več lahko povedala Petra, ki je dobila oblačila od vsaj petih različnih mamic in lahko bi imela dva vozička, če bi želela (seveda zastonj).

Do mladih mamic so vsi zelo radodarni. Je pa res, da nimamo zato skoraj nič novega. Voziček ni vintage ali po najnovejši modi in posteljica, v kateri spi Klara, je nekaj pokvarjena in je zato stranica, ki bi se morala spuščati in dvigati po želji, fiksna. Oblačila tako majhnih otrok so navadno zelo lepo ohranjena, bo pa mogoče vaša punčka oblečena bolj v fantka ali fantek v punčko, če boste oblačila dobili v dar.

Če pa nimate prav zares nikogar, ki bi vam lahko stvari posodil, obstaja še ena res poceni rešitev. Na bolhi, FB skupinah, se prodaja ogromnooo otroških oblačil. In najceneje pridete skozi, če najdete mamo, ki ima eno leto starejšega otroka in se z njo dogovorite, da vam proda vsako leto celotno garderobo otroka (poznam mamico, ki tako dela in plača 100 eur za poletno garderobo in 100 eur za zimsko garderobo. Dobi pa vse, od čevljev, bund, kopalk, tako da ji ni treba nič več dokupiti.

Ne dovolite družbi, da vas prepriča, da potrebujete nove stvari. Čeprav mamice rade tekmujejo, katera lepše obleče svojega otroka, ne pozabite, da je otrokov nasmeh tisti, ki ga naredi najlepšega (tako kot nas, mar ne? :))

Zdaj pa k našim financam.

Mesečno porabimo:

  • 12 eur plenice
  • 6 eur robčke pri previjanju
  • 2 eur vlažilni robčki
  • 1 eur previjalno podloga
  • 3 eur blazinice za dojenje
  • 10 eur frutki za na pot in kakšna banana ali korenček več kot ponavadi.

Ja, tudi mene je presenetilo da je tako malo mesečnih odhodkov, je pa res da poskušam izkoristiti vse večje popuste – na primer kupim zalogo robčkov, ko jih ima Lidl (so seveda veliko ceneje), ali pa ko ima Tosama akcijo. Plenice kupujem v dmu, kjer imajo enkrat na mesec 25% popust na en izdelek za študente. In takrat kupim seveda največji paket. 🙂 Pa tudi v Sparu in drugih trgovinah imajo take popuste. Tako se da kar nekaj prihraniti.

Do sedaj smo porabili:

  • 22 eur za osebno higieno Klare (pena za temenca, palčke za ušesa, fiziološka raztopina, plenice za na bazen)
  • 8 eur pripomočki (flaška za vodo, slinček)
  • 120 eur oblačila (krstna obleka, prvi čevlji, klobuček, trak za ušesa, pa še kakšna oblekica za dušo :))
  • 30 eur igrače (knjige, lesene kocke in še neka lesena igrača za Miklavža)
  • 40 eur spodnje majice in modrčki za dojenje

In to je vse, od februarja do danes, ko je Klara stara 10 mesecev (razen potrebščin, ki jih potrebuje mama po porodu). Zdaj lahko sami presodite, ali porabiš veliko denarja za otroka. Pa ne pozabite, da dobite 114 eur na mesec otroškega dodatka. 😉

Preberi še

Stric Vseved

Piše: mamica Petra

Ko si prvič mamica, je malce težko. Med šolskim sistemom se pač ne učiš, kako skrbeti za otroka in na kakšen način ga vzgajati. Zato sprašuješ svojo mamo, taščo, prijateljice z otroki … Vseh stvari se mama in tašča na žalost ne spomnita, prijateljica pa mogoče nima enakih težav kot ti. Včasih pa te je preprosto sram vprašati. Tako ti ostane na voljo stric Google.

Bolj za šalo, kot zares vam pokažem 1 % seznama vprašanj, ki sem jih jaz zastavila Googlu v prvih dveh mesecih starševstva:

  • Kaj početi med dojenjem?
  • Kolikokrat na dan moram otroku zamenjati plenice?
  • Kaj početi z enomesečnim otrokom?
  • Kdaj lahko otroku postrižem nohte?
  • O čem naj se pogovarjam s patronažno sestro?
  • Kako vem, da je otrok dovolj oblečen?
  • Kaj moram imeti v previjalni torbi?
  • Ali moj otrok preveč spi?
  • Kako otrok vidi?
  • Kako otroka odvaditi sesanja prsta?

Tako da veste. Pravijo, da mame nagonsko vedo nekatere stvari. Jaz jih nagonsko še za vsak primer pogooglam. 🙂

 

 

 

Preberi še

Papirologija ob rojstvu otroka

Piše: mamica Petra

Ker sem imela predviden datum poroda oktobra, sem vlogo za državno štipendijo odnesla na pristojni center za socialno delo in se poleg tega ustavila tudi pri strokovni delavki, ki se ukvarja s starševskim varstvom. Spodaj je seznam dokumentov, ki sem jih morala izpolniti in upam, da pridejo prav še komu.

Spodnji seznam velja za par, kjer imata oba starša status študenta. V primeru, da je eden izmed staršev zaposlen, brezposeln ali sta to oba, je seznam dokumentov nekoliko drugačen.

Predlagam, da se odpraviš na center za socialno delo, pod katerega spadaš glede na naslov stalnega prebivališča. Tam ti bodo podali vse potrebne informacije, papirje in ti jih tudi pomagali izpolniti.

Meni je delavka na Centru za socialno delo svetovala, da vse vloge oddam skupaj, takoj ko dobim otrokov EMŠO.

Rok za oddajo vloge: 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da se pridobi pravica z dnem rojstva otroka, torej v celotnem trajanju 365 dni.

Višina starševskega dodatka: 252.04 € mesečno, pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Komentar: Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da upravičencu teče tudi delovna doba. Starševski dodatek lahko v celoti koristi mati otroka. Lahko pa po 77. dneh pravico koristi oče. V primeru, da je upravičenec do starševskega dodatka študent, mu ni potrebno plačevati 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če opravlja študentsko delo.

Več o  starševskem dodatku na povezavi.

oddaš skupaj z Vlogo za otroški dodatek

Rok za oddajo vloge: 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka

Višina pomoči ob rojstvu otroka: 280 € (enkratni znesek)

Komentar: Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Paketov, ki jih poznamo iz preteklosti ni več.

Več o pomoči ob rojstvu otroka na povezavi.

Rok za oddajo vloge: 30 dni po rojstvu otroka

Višina otroškega dodatka: Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Komentar: En dobrohoten nasvet. Če imata s partnerjem na katerem koli bančnem računu kakšne prihranke, jih v času oddaje vloge dvignita, ker se vse šteje v premoženje, ki vpliva na višino otroškega dodatka.

Preberi več na tej povezavi.

Če živite v zunajzakonski skupnosti. Zapisnik uredite pred ali po rojstvu otroka na centru za socialno delo ali upravni enoti.

Preberi več na tej povezavi.

Rok za oddajo vloge: Rok je odvisen od občine (v večini primerov do 3. meseca od rojstva otroka).

Višina denarne pomoči: Znesek enkratne denarne pomoči določi občina.

Komentar: Gre za enkratno denarno pomoč občine novorojenemu otroku, s katero se družini zagotovijo dodatna denarna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

Preberi več na povezavi. Podatki so nekoliko zastareli. Obrnite se na svojo občino, kjer vam bodo po rojstvu otroka dali vlogo, ki jo izpolnete.

Kje: na ZZZS

Rok: 60 dni po rojstvu otroka.

Komentar: 60 dni po otrokovem rojstvu lahko otrok zdravstvene storitve koristi na zavarovanje enega od staršev oziroma skrbnika, če je ta zavarovan (v primeru, da sta oba starša študenta, je otrok zavarovan po enem izmed starih staršev). V tem času mora eden od njiju izpolnjen obrazec odnesti na območno enoto ali izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in otroku urediti zdravstveno zavarovanje.

Kje: na upravni enoti

Rok: dokument ni obvezen.

Komentar: S seboj imejte izpisek iz matičnega registra o rojstvu in fotografijo, ki ustreza kriterijem fotografije za uradne dokumente. Naredili vam jo lahko fotograf ali jo posnamete sami doma. Pomembna je velikost 3,5 cm x 4,5 cm, otrok pa mora biti slikan od spredaj, z odkritim čelom, brez pokrivala … Če otrok še ne sedi, ga doma položite na belo podlago in slikate. Pomembno je, da nima odprtih usti in ima široko odprte oči.

Preden vam izdajo izkaznico, je potrebno plačati še ceno obrazca (obrazec, ki ga natisne upravna enota s podatki stranke) in pa upravno takso.

Ostale ugodnosti in pravice študentskih družin si poglejte v tem članku: UGODNOSTI IN PRAVICE ŠTUDENTSKIH DRUŽIN

Preberi še