Moje telo v odsevu izložbenega okna

Piše: noseča mamica Petra

Grem mimo izložbe na ulici in se pogledam v odsev. Ne vidim, kaj je postavljeno za izložbenim oknom, ampak gledam sebe. Ko sem bila mlajša, oziroma pred nosečnostjo, sem vedno malce potegnila trebuh noter. Ne vem ali to počnejo vse ženske, ki imajo po osebnem mnenju malce preveč špeha na trebuhu, ali sem to počela samo jaz. Ko grem sedaj mimo svojega odseva v izložbi, me obda veliko več misli kot je ta, kako izgledam. Priznam, najprej se sama sebe malce ustrašim in si rečem: “O, saj sem kot slon!” Potem pa pomislim, da ravno zaradi velikega trebuha vem, da je bitje v meni načeloma dobro razvito.

Grem naprej in razmišljam. Kako zanimivo je, da se 18 mesecev svojega življenja ne rabim obremenjevati z maščobo in velikostjo svojega trebuha, ki se mi je včasih zdela največji problem v življenju. Kako sedaj, v nosečnosti, kar naenkrat cenim svoje telo. V tem obdobju se vsaj nekoliko potrudim, da zdravo jem in da spim dovolj, da ne pregorim. Poleg tega se ukvarjam predvsem s stvarmi, ki me osrečujejo. Ko tako razmišljam, ugotovim, da spoštujem svoje telo, ki daje dom, hrano, zavetje in toplino še nekomu drugemu in kar naenkrat je pomembno kaj z njim počnem in kaj vanj vnesem.

Moram priznati, da sem po prvem porodu še bolj začela ceniti svojo ženskost. Prej se namreč nisem zavedala, da je moje telo sposobno donositi in roditi nekaj živega in tako resničnega. In komaj čakam, da ta čudež doživim še enkrat.

Moj odsev v izložbenem oknu verjetno nikoli ne bo enak tistemu pred porodom. Ne glede na velikost trebuščka, se bodo na njem razpredale strije. Tudi kakšen drug del mojega telesa bo spremenil obliko. Ampak jaz v njem ne bom opazila svojega odseva. Ampak dve mali bitji, ki bosta skakljali okoli mene.

Nosečnica

Foto: Kaja Božiček

 

Preberi še

 

Čudovitost ženskega telesa

piše: mamica Ana

Odkar sem zanosila, spremljam spremembe svojega telesa in se čudim. Kako veličastno je, kaj vse zmore. Kako pomembno nalogo ima žensko telo in kako popolno je!

Kaj vse je telesu samoumevno in stori samo od sebe!

Spomnim se, da sem prvič posumila, da sem noseča, ko so me srbele prsi – to so prve spremembe, že par dni po oploditvi! Telo začne akcijo priprave na otroka takoj. Za tem so sledile še druge spremembe – širjenje bokov, večji apetit in posledično pridobivanje kilogramov, večja potreba po spancu in seveda, večanje trebuha. Vse se odvija tako, kot je najbolj optimalno za otroka. V večini primerov se otrok med nosečnostjo obrne tako, da bo najlažje prišel skozi porodni kanal. In ko je vse pripravljeno, telo samo sproži porod. Začnejo se popadki, ki opravijo večino dela. Ja, tako je, ženska s svojo močjo samo na koncu pomaga, ko otroka iztisne, ostalo opravi telo samo. Fantastično, kaj? 🙂 In v času ko ženska rojeva, se v njenih prsih že pripravlja prvo mleko, ki vsebuje vse, kar novorojenček potrebuje, da čim lažje preživi prve trenutke svojega življenja. Na začetku ima mama mleka preveč, sčasoma, pa se količina prilagodi potrebam otroka. Mleko po meri. Noro, kajne? Vez med mamo in otrokom pa je tako močna, da ob otrokovem joku začne mleko teči kar samo od sebe. Še ena zanimivost: maternica se po porodu krči medtem ko mama doji. Verjetno tudi prej in potem, ampak najbolj intenzivno prav med dojenjem.

Po porodu, pa se mora mama odpočiti. V tem obdobju pravimo, da se ženska čisti. To obdobje traja približno 40 dni in s prenehanjem krvavitve, telo ženski sporoči, da si je opomoglo. Pa ne še za naslednjega otroka ;), to sporoči kasneje, navadno v roku enega leta, s ponovnim menstrualnim ciklom. Naše telo ve, kdaj je pravi čas za marsikaj, le poslušati ga moramo.

Preberi še