Piše: očka Kristjan
Vse je enkrat prvič. Tudi prvo praznovanje rojstnega dne mojega prvega otroka. Kot že večina izmed vas ve, je Julija prejšnjo nedeljo dopolnila eno leto. In ko pogledam sedaj mojega malčka, vidim, kako se je v tem času hitro razvijala. Od vsega začetka, ko je bila čisto nebogljena in je bila vsaka njena potreba odvisna od naju, pa do današnjega dne, ko veselo kobaca po svetu in jasno pove, kaj ji paše in kaj ne. Kako je to lepo, ko imaš ob sebi poleg žene tudi takšno majceno bitje. Tako ti v še tako težkih trenutkih nariše smeh na obraz s svojo majhno gesto.
Pretekli vikend je bil zato namenjen njej in njenemu praznovanju. Ker Petra praznuje dva dni kasneje, smo seveda praznovanji združili. Sobota je bila namenjena obisku najinih prijateljev, ki so dodobra zapolnili naše majhno stanovanjce. Vsakič ko jih srečam, se zavem, kako dobro je, da imam na svetu poleg družine tudi prijatelje, na katere se lahko zanesem. Bilo je precej sproščeno in zabavno. Včeraj pa smo se poveselili z najinima družinama. Ker pri nas to ne bi bilo izvedljivo sva najela malo večji prostor s kuhinjo, ki nam je ob deževnem vremenu polepšal dan. Skupno popoldne je minilo zares hitro in še dobro, da je pri pripravi kosila pomagalo tako veliko dobrih rok. Tako smo imeli več časa za skupno druženje in nisva bila s Petro samo za kuhinjskim pultom. Takšni dnevi me kljub veliko opravilom napolnijo z energijo, saj našo družinico obkrožajo zares dobri ljudje.
Preberi še
