Piše: noseča mamica Petra
Med Julijo in najinim naslednjim otrokom ne bo velike starostne razlike. Ko poslušam druge mamice, mi pravijo, da bo v začetku morda malce težje, saj bo menda podobno temu, kot bi imeli dvojčka, kasneje pa bo super, saj bosta otroka podobne starosti in bosta lahko prava prijatelja.
Včeraj je Julija zaspala na mojem nosečniškem trebuhu. Dojenček pa je neprenehoma brcal. Sama pri sebi sem se smejala: morda jo boža, mogoče jo brca, kdo ve ali si hoče izboriti malce več prostora ali pa jo žgečka. 15-mesečna Julija, kljub našim pogovorom o dojenčku, verjetno še ne razume, kaj se dogaja v mojem trebuhu, a vem, da nekaj čuti. Vsak večer namreč poboža moj trebuh.
Najbolj smešno pa je to, da mi po večernem umivanju zob, vsakič pokaže na mandljevo olje, ki je na polički ob previjalni mizi. Jaz si takrat na trebuh nanesem nekaj kapljic olja in ona se smeji, ko maževa trebušček, ki mu po mojem mnenju sicer ni pomoči, ker je že zdaj poln strij. 🙂
Julija se prav tako veliko igra z dojenčkom, ki ga je dobila za rojstni dan, ga boža, stiska in mu kdaj da kakšen poljubček. Najraje pa ga da meni, da ga stisnem in kmalu za tem še sama zleze v moje naročje.
Kot vse mame, ki drugič rodijo, je tudi mene malce strah, kako bo moja punčka, ki vsega še dobro ne razume, odreagirala, ko bomo domov prinesli novega dojenčka, ampak mislim, da njen odziv zagotovo ne bo takšen, kot je bil moj 23 let nazaj. Ko so moji starši iz porodnišnice prinesli mojo 2 leti mlajšo sestrico Katjo, sem po enem dnevu skupnega bivanja izjavila: “Kdaj bomo pa tega dojenčka odnesli nazaj v porodnišnico?” No, še danes je nismo odnesli in moram priznati, da je čudovito imeti 2 leti mlajšo sestro. Še posebej v najstniških letih in kasneje. No, da ne bom hvalila samo Katje. Prav posebno lepo je imeti tudi 8 let mlajšo sestrico in 14 let mlajšega bratca, ampak ti dve zgodbi prideta morda na vrsto kdaj drugič. 🙂
Preberi še