Piše: noseča mamica Petra
Ob njeni postelji so se zbrali vsi njeni potomci z družinami. Težko je dihala, pa vendar se je razveselila čisto vsakega, ki je vstopil v sobo. Eni so sedeli ob njej, drugi na kavču. Prišla je tudi naša družinica. Dvomesečna Julija je z bistrimi očmi gledala svojo praprababico. Ona jo je blagoslovila in s tem naredila največ, kar ji je v tistem trenutku lahko dala. Potem je večkrat ponovila, naj paziva nanjo. Ob njeni postelji je bilo tako zbranih pet generacij. Njeni še živi otroci, vnuki, pravnuki in prapravnukinja. Čeprav smo vsi čutili, da se bo kmalu poslovila, nas je ob njeni postelji napolnil mir.
In tisto, kar sem si takrat zaželela je bilo, da bi bila tudi jaz sposobna vzgojiti tako lepo družino, ki se bo med seboj imela rada in se spoštovala. In da bom morda tudi jaz nekoč lahko videla otroke svojih otrok in v miru zaspala, ko bom vedela, da je med njimi Ljubezen.
Preberi še
Hvala za podelitev tega čudovitega trenutka. Seme umre, da lahko obrodi… Naj uživa sadove Ljubezni v Večnosti.