Piše: mamica Petra
V petek smo odšli na prvo daljšo pot odkar smo štirje. Avto smo napolnili do zadnjega kotička, saj smo šli na pot za cela 2 dneva (upam, da v tem stavku čutite sarkazem). Meni namreč uspe čisto enako napolniti avto, če gremo na pot za 2 ali pa 10 dni.
Ob dveh popoldne smo zapustili vroči Maribor. Vključili smo klimo in ker je v avtu kazalo, da je zunaj 27 stopinj, smo potrpežljivo čakali, da se avto ohladi. A sonce je sijalo v notranjost avtomobila, nam pa je bilo iz minute v minuto bolj vroče. Z novorojenko v avtu nisva upala voziti s široko odprtimi okni, zato smo uro dolgo pot preživeli v pitju vode in izločanju le-te skozi vse pore, kar jih premorejo naša telesa. K sreči se je nekje na pol poti avto le začel nekoliko ohlajati, da je pot minila malce bolj znosno.
Sem pa se na našem prvem izletu počutila kot v starih časih, ko na sovoznikovem sedežu malega cliota nisem sedela jaz, ampak moja mami. Nabasan avto, gužva na cesti, vroč avtomobil brez klime in dva prešvicana otroka na zadnjih sedežih. Prava vintage vožnja. Takrat smo preživeli, pa tudi tokrat smo.
Ampak kljub temu, da je bilo lepo obuditi spomine na otroštvo brez klime, sem srečna, da nam klima spet dela (o stroških popravila pa bom raje tiho).
Preberi še
