Zakaj mi ni nihče povedal, da bo tako težko?

Piše: mamica Helena

Sem oseba, ki vsako stvar načrtuje. Sicer načrt velikokrat propade, ampak namen je dober. Načrtujem predvsem, kaj bi lahko šlo narobe in kako bomo lahko to popravili. Ne vem, ali se temu reče, da si pesimist, vsekakor pa sem na dogodke, ki so pred menoj, rada pripravljena.

In tako je bilo tudi, ko sem na nosečniškem testu zagledala plusek. Od tistega trenutka dalje so bile vse moje misli (no, dajmo reči velika večina njih) usmerjene v novo vlogo, ki me je čakala. Zato menim, da sva se z možem na sam porod, dojenje in starševstvo pripravila, kar sva le najbolje znala in zmogla.

Kot verjetno vsaka nosečnica sem prebrala tisoč in en članek na internetu, se vključila v veliko tako imenovanih ‘mama skupinic’, brala vse mogoče tiskano čtivo, se s prijateljicami, ki so že mame, pogovarjala o njihovih izkušnjah, z možem o vsem naučenem diskutirala pozno v noč in še bi lahko naštevala …

Ampak kljub vsemu, se danes… dobrih 7 mesecev po porodu sprašujem…

Zakaj mi ni nihče povedal, da bo tako težko?

Prišla sem do naslednjih možnih odgovorov:

  1. ker se samo jaz tako počutim in se bo vsem to, kar berete, zdelo nekaj čudnega,
  2. če bi se naokoli govorilo, kako težki so začetki, bi morda človeštvo izumrlo, ker se nihče ne bi odločil imeti otroka 🙂
  3. ker čez čas dejansko pozabiš, kako je bilo,
  4. ker vsaka ženska misli, da se samo ona tako počuti.

Meni so bili prvi trije meseci z dojenčkom izredno težki, o njih premlevam že dva tedna in ugotavljam, da si resnično nisem predstavljala, da bo tako.

Seveda želiš dostojanstven in lep porod, a kaj ko te sistem povozi, ti si pa takrat brez moči, da bi se borila zase.

Seveda te preveva ljubezen do majcenega bitja v tvojem naročju, a hkrati ti nagajajo hormoni in v resnici ne veš, zakaj se kdaj čudno počutiš.

Seveda si želiš dojiti, ampak hkrati ob treh ponoči, ko se že več kot dve uri boriš z jokajočim dojenčkom in bolečinami v vseh mišicah telesa si rečeš, joj a je to res vredno? Zakaj samo meni ne gre? A ni dojenje nekaj najbolj naravnega?

Seveda imaš rad svojega moža, a si hkrati besna na njega, ker on lahko spi/počiva/kuha/gre v trgovino, ti pa že n-tič danes dojiš.

Seveda si vesela pomoči/obiska, a hkrati zmedena in nemočna, ker ti vsak da svoj ‘dobronamerni’ nasvet.

Seveda želiš potolažiti svojega dojenčka, a kaj ko ga zares sploh še ne poznaš in ne veš zakaj joka – na tej točki ponovno dobiš 1001 ‘dobronamerni’ nasvet od vseh, ki bolje (sarkazem) poznajo tvoje dete.

Seveda želiš biti samozavestna, verjeti vase in si zaupati, a kaj ko ti po glavi roji tako veliko dvomov, če sploh delaš prav.

Seveda želiš biti sproščena in zadovoljna mami (kot jih vidiš na vseh socialnih omrežjih), a kaj ko imaš naenkrat tako veliko odgovornost.

AMPAK, pride čas, ko vse to mine.

Spoznala sem, da kljub temu, da se morda porod ni odvijal, kakor sem si želela, in odnos osebja ni bil tak, kot si ga zaslužim, imam novo izkušnjo, iz katere sem se naučila mnogo stvari o sebi in vem, da se kaj takega ne bo več ponovilo.

Spoznala sem, da približno 3 mesece po porodu, ko ti začnejo izpadati lasje, se tudi hormoni vrnejo v stare tirnice. 🙂

Spoznala sem, da kaj kmalu poznaš svoje dete. Veš kdaj joka, ker je lačno, kdaj zaspano, kdaj si želi tvoje bližine, kdaj pa joka samo zato, ker je pač težko biti dojenček.

Spoznala sem, da tudi, če je naporno, ima dojenje svoj čar. Sploh zdaj, ko se ne počutim več samo kot servis za hrano, ampak vidim, da je to posebna vez med nama.

Spoznala sem, da bo čas, ko bo očka uspaval dete in bom jaz imela tisto urco ekstra zase, tudi kaj kmalu na vidiku.

Spoznala sem, da sva midva njena starša in midva sva zanjo odgovorna. Zato se odločava po svojem občutku in ne po mnenju 1001 mimoidočega, ki daje tako imenovani ‘dobronamerni’ nasvet. 🙂

Spoznala sem, da sem tudi jaz lahko zadovoljna in sproščena mami!

Vem, da smo šele na začetku in nas čaka še veliko dogodivščin in hkrati velikih preizkušenj. Takrat bom verjetno spet šokirana in se spraševala: Zakaj mi ni nihče povedal, da bo tako težko? 😀

P.s. sej je včasih res težko, ampak večino časa je res lepo. 🙂

Preberi še

Študentske finance

Ugodnosti in pravice študentskih družin

Piše: Alja Šiška iz Študentske svetovalnice

V primeru da sta (bodoča) starša še študenta oziroma je študent vsaj eden izmed njiju, jima pripadajo določene dodatne ugodnosti ter predvsem razni denarni prejemki. Te ugodnosti, pravice ter prejemki mamicam in očkom olajšajo finančno breme ter tudi opravljanje študijskih obveznosti, zato jih je dobro poznati.

Naj kot prvo povem, kje si lahko nekdo, ki je prava nevešč, sam poišče informacije o pravicah, ki mu pripadajo, tako na splošno, kot tudi v povezavi s starševstvom in študijem. V Sloveniji poznamo Pravno-informacijski sistem ali na kratko PISRS, kjer najdete aktualno zakonodajo. Vsi zakoni ter pravilniki imajo pred imenom postavljeno pikico. Vedno glejte zeleno, saj slednje pomeni, da je zakon trenutno veljaven in ureditev po njem ni zastarela.

Sedaj pa k pravicam. Rada bi poudarila, da so določene pravice namenjene zgolj mamicam študentkam, medtem ko spet druge lahko uveljavlja katerikoli izmed staršev. Najpomembnejše pravice, ki jih lahko uveljavljate kot starši študenti so:

Dodatno študijsko leto je pravica, ki jo ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v četrtem odstavku 70. člena, ki pravi sledeče:

"Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka."

Pravica do dodatnega leta tako pripada mamicam za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Tako je pravico možno koristiti tudi, če mamica rodi v času, ko koristi absolventski staž. Slednji se tako podaljša za dodatno leto. Prav tako je ne gre mešati s pravico do podaljšanja statusa iz upravičljivih razlogov, kar ureja tretji odstavek 70. člena ZVis.

Naj ob tem poudarim, da ZVis nikjer ne navaja, da mora biti dodatno študijsko leto izkoriščeno takoj v študijskem letu, ki sledi letu, ko je mati rodila. Kljub vsemu je praksa na določenih fakultetah takšna, da morajo novopečene mamice pravico do dodatnega leta izkoristiti v letu, ki sledi rojstvu otroka. Sledeče se je zato dobro pozanimati na fakulteti, ki jo obiskujete.

Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov ureja bivanje študentov v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. Poleg vseh osnovnih pravic, ki pripadajo vsem osebam s statusom študenta pa za študentske družinice veljajo še določene dodatne ugodnosti glede subvencioniranega bivanja.

Kot prvo, dobi eden izmed staršev dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še dodatnih 50 točk. Nadalje lahko študent starš vlogo za subvencionirano bivanje odda tudi po roku za uveljavljanje pravice do subvencioniranega bivanja, saj se rojstvo otroka šteje za izredni dogodek.

Pomembno je tudi, da se subvencija za bivanje vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom. Torej če očka izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje, bo lahko poleg njega, pod določenimi pogoji, bivala tudi njegova partnerica oziroma mamica. Pogoji, ki jih mora taka oseba pri tem izpolnjevati so:

  1. državljanstvo RS,
  2. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot redni študij ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba,
  3. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij, in sicer najmanj 3 dni v tednu ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba.

Študentski domovi v Ljubljani imajo za študentske družine namenjene tudi posebne apartmaje v Rožni dolini.

Subvencionirana prehrana je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki v 8. členu pravi sledeče:

"...in upravičenci – starši imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev."

Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo lahko katerikoli izmed staršev. Eden od staršev mora za uveljavljanje pravice v pisarno za študentske domove prinesti rojstni list otroka.

MATERIALNI CENZUS
Določene pravice, ki so obravnavane v nadaljevanju, so pogojene s socialnim položajem prosilca, zato je pomembno vedeti, kako se izračuna materialni cenzus, ki ga država upošteva pri podeljevanju pravic.

Pri izračunu materialnega cenzusa nam pomaga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki vsebuje odgovore na vprašanja, katero premoženje ter dohodki se upoštevajo pri določanju socialnega položaja ter katere osebe se pri tem sploh upoštevajo.

V primeru da imamo družinico, ki jo sestavljajo oče, mati ter otrok, se bodo pri določanju socialnega položaja upoštevali vsi trije, hkrati pa tudi vse njihovo premoženje ter njihovi dohodki pod določenimi pogoji in z določenimi izjemami.

Različni zakoni omenjajo različne materialne cenzuse, najpogosteje merilo pa sta neto povprečni mesečni dohodek v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi minimalni dohodek. Koliko znašata, lahko spremljate na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Obrazci za uveljavljanje pravic, ki jih bom omenila v nadaljevanju, se najdejo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko starši oddajo na centru za socialno delo v kraju, kjer bivajo.

Pravice v povezavi z materialnim cenzusom:

Otroški dodatek ureja ZUPJS in je denarni prejemek, ki pripada enemu izmed staršev, ki ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji. Dovolj je začasno prebivališče. Otroški dodatek je pravica, ki pripada do otrokovega 18. leta starosti, vendar pa se za njo lahko zaprosi za leto dni. Tako je potrebno vsako leto znova zaprositi zanj.

Višina otroškega dodatka je odvisna od socialnega položaja ter števila otrok, giblje pa se nekje med 40 EUR do 140 EUR mesečno. Pravica je omejena s cenzusom, ki znaša 99% povprečnega mesečnega dohodka na osebo. Kljub tej številki pa je meja trenutno spuščena zgolj na 64%, saj v Sloveniji še vedno veljajo določeni varčevalni ukrepi.

V 24. členu ZUPJS se nahaja pravica do oprostitve plačila vrtca za drugega ter vse nadaljnje otroke (ki hkrati obiskujejo vrtec) ter pravica do znižanega plačila vrtca.

Pravica do znižanega plačila vrtca je odvisna od materialnega cenzusa. V primeru da ta znaša več kot 99% povprečnega mesečnega dohodka, znaša plačilo vrtca 77% programa. Celotno tabelo lahko najdete v 24. členu ZUPJS.

Starši, ki bivajo v študentskem domu Rožne doline v Ljubljani, imajo možnost svojega otroka vpisati v Viški vrtec, kjer ob vpisu prejmejo tudi določene ugodnosti.

Starševski dodatek je denarni prejemek, ki ni pogojen s socialnim položajem družine, ureja pa ga Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih-1 (ZSDP-1).

Pripada osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila. Glede na to, da je prispevek namenjen študentskim družinam ter da študenti ponavadi niso zaposleni ter posledično zavarovani po ZSDP-1, so načeloma do starševskega dodatka upravičeni. V primeru da so zaposleni pa lahko uveljavljajo starševsko nadomestilo. Gre torej za dve različni pravici s podobnim poimenovanjem, zato ju ne gre mešati.

Pravica lahko pripada enemu izmed staršev ter največ 365 dni od otrokovega rojstva. Zato je dobro, da se za njo zaprosi preden je otrok rojen, da bo pripadala od začetka otrokovega rojstva.

Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Starševski dodatek znaša dobrih 250 EUR mesečno.

Pomoč ob rojstvu otroka pripada materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Je pravica, urejena v ZSDP-1. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakuu opreme za novorojenčka. Lahko se dodeli tudi v obliki posebnega, že pripravljenega paketa.

Vrednost pomoči je okoli 280 EUR.

Gre za dodatek, predviden v ZSDP-1. Dodatek znaša 100 EUR mesečno, v določenih primerih tudi 200 EUR. Uveljavlja ga lahko eden izmed staršev, če ima otrok v Sloveniji stalno prebivališče ter potrebuje posebno nego zaradi bolezni, okvar in podobno.

Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Kljub vsemu pa jo je lažje prejeti, če je v družini dodatni član po rojstvu otroka, saj se celotni dohodek pri ugotavljanju socialnega položaja deli z večjim številom oseb in je posledično nižji.

Pogoji za pridobitev državne štipendije so določeni v Zakonu o štipendiranju-1 (ZŠtip-1), kjer gre bolj za pogoje, vezane na študij ter v ZUPJS, kjer je opredeljen materialni cenzus kot dodatni pogoj za pridobitev državne štipendije.

Materialni cenzus načeloma znaša 64% neto povprečne plače na osebo, vendar pa je zaradi varčevalnih ukrepov meja trenutno spuščena na 56% neto povprečne plače.

Ob vsem napisanem je pomembno poudariti tudi, kako je s prejemanjem štipendije v času, ko mamica koristi dodatno študijsko leto zaradi materinstva. To vprašanje ureja ZŠtip-1 v 95. členu. V tem času štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se kljub vsemu izplačuje. Pomembno je poudariti tudi, da lahko v tem času štipendijo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek. Glede na to, da lahko dodatno leto zaradi materinstva po ZVis koristi zgolj mati, bo tudi ona tista, ki bo v tem primeru lahko upravičenka.

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ves čas nahaja informacija o trenutnem minimalnem dohodku v Sloveniji. Gre za dohodek, ki je po oceni države potreben, da lahko posameznik preživi. Osnovni znesek se trenutno giblje okoli 288 EUR, je pa njegova točna višina odvisna od vrste družine. Kakšna je višina, lahko preverite v tabeli, ki jo najdete na isti povezavi.

Podrobneje denarno socialno pomoč urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ZUPJS.

V primeru da posamezna družina mesečno prejme manj dohodka, kot je ocenjeno, da ga potrebuje za preživetje, je upravičena do denarne socialne pomoči. Njena višina predstavlja razliko med ocenjenim minimalnih dohodkom ter dohodkom, ki ga dejansko prejema.

Dohodninska olajšava, o kateri je govora na tem mestu, je olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Uveljavlja jo lahko eden izmed staršev za otroka, ki ga je v preteklem letu tudi dejansko preživljal, znaša pa 2.436,92 EUR na letni oziroma nekaj več kot 203 EUR na mesečni ravni. Urejena je v Zakonu o dohodnini-2 (ZDoh-2).

Študentje se lahko kadarkoli obrnete tudi na nekatera društva, dobrodelne organizacije, fundacije ter zavode, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. To so:

Vsekakor pa ne pozabite preveriti na spletni strani občine, kateri pripadate, ali morda ponuja kakšno posebno občinsko pomoč za novopečene mamice in očke. Teh je namreč kar nekaj. 🙂


PRIMER IZRAČUNA VSEH DODATKOV DNE 3. 7. 2016
Izračun je zapisan za primer dveh študentov, ki prejemata štipendijo in nimata drugih dohodkov (oz spadata v najnižji dohodkovni razred):

MESEČNI DOHODKI:

  • Državna štipendija: 190 EUR na študenta (osnovna, brez dodatkov)
  • Otroški dodatek: 114 EUR za prvega otroka (prejema samo mama)
  • Starševski dodatek: 252 EUR (prejema samo mama, eno leto od rojstva otroka)

ENKRATNI DOHODKI:

  • Enkratna pomoč ob rojstvu otroka: 280 EUR (prejme samo eden izmed staršev)
  • Občinska denarna pomoč ob rojstvu otroka: 100-500 EUR (odvisno od občine, prejme samo eden izmed staršev)

Članek s podobno vsebino: PAPIROLOGIJA OB ROJSTVU OTROKA

 

Preberi še