Oznaka: Očetovstvo

JAZ in TI. Midva. MI.

Piše mamica in nosečka Helena

Prihod otroka v partnerski odnos prinese veliko sprememb in izzivov. Malo detece obrne naš svet na glavo. Kar naenkrat postanemo starši in odgovorni za malo bitjece. Družba od nas pričakuje, da bomo takoj znali poskrbeti za vse njegove potrebe, saj smo ja mi tisti, ki ga najbolje poznamo. Vsa pričakovanja nas, mlade starše, pahnejo v začarani krog preutrujenosti, stiske, naglice in nenehnih pritiskov s strani okolice. 

Otrok bo v partnerskem odnosu potreboval čustveni prostor in dobro je, da začnemo ta prostor pripravljati že v nosečnosti. Pripraviti čustveni prostor pomeni, da v partnerski odnos povabimo še več iskrenosti, ranljivosti in priznanja nemoči. To, da kot starša zmoreta drug drugemu povedati svoje najgloblje strahove in nemoči, kaže na to, da sta samostojna, odrasla posameznika, ki ob otroku razvijata svojo novo starševsko vlogo. Otrok se najbolje razvija ob starših, ki rastejo skupaj z njim. 

Tudi midva sva se srečevala s temi občutki in sva kar nekaj časa potrebovala, da sva prišla do tega, da si zaupava in razvijava svoj starševski stil. Že v prvi nosečnosti sva veliko govorila o najinih strahovih. Sploh jaz sem jih imela ogromno. Strah pred komplikacijami, strah pred porodom … Všeč mi je bilo, da sva iskreno govorila o tem. Ob večerih sva si vzela čas in si povedala, če naju je kaj skbrelo. Veliko sva se pogovarjala tudi o tem, kako želiva otroka vzgajati, kaj si želiva temu otroku predati naprej. 

Kako pa doseževa to, da se še bolj poveževa in iščeva skupno ranljivost? 

Odnos z našimi starši je temelj, na katerem gradimo oz. iščemo vse odnose, ki nas obdajajo. Še posebej najbolj intimne, zato je ključno, da veš kdo si in od kod prihajaš, ker to prinašaš v svoj partnerski odnos. 

Vsak od naju prihaja iz svoje družine, s svojimi navadami, pričakovanji in vzorci in ravno ti so velikokrat povod za konflikt. Že npr. to ali se pokrov od školjke spušča ali ne. Take malenkosti lahko pri prihodu otroka vodijo v večje konflikte, ki niso več tako nedolžni. Midva sva se med prvo nosečnostjo velikokrat pogovarjala, kako si želiva vzgajati otorka. Tudi kje in kako bo spal, kaj so tiste pomembne smernice, ki se jih bova držala. In še danes se gotovo 2-3x na teden (nenačrtovano) pogovarjava in debatirava o različnih vzgojnih dilemah, ki jih sproti doživljava. Komentirava odzive drug drugega, iščeva priložnosti za izboljšave in se pohvaliva, ko opaziva, da drugi naredi nekaj dobrega. V tem vidiva veliko pozitivnih sadov. 

Logično, da se tudi skregava, in konflikti, ki jih doživljamo ob svojem partnerju, so poskus, da bi popravili, prerasli in obvladali konflikte, ki imajo izvor v najzgodnješih odnosih s starši. In ko smo sami starši, je pomembno, da konflikte razrešujemo, ker jih bodo drugače naši otroci ponotranjili in sami reševali. Še posebej ko bodo starejši. Ni narobe, da se starša kregata. Pomembno je, da spor razrešita.Otroci si zapomnijo vzdušje in tako vzdušje bodo kasneje poustvarjali tudi v svojih odnosih, ker bodo na ta način iskali nekoga, ki jih bo teh vzorcev razrešil. 

Ženske in moški smo si zelo različni. Ko sem jaz jezna ali me nekaj razburi, bi želela to kost obglodati do konca. Gregorju je pa velikokrat dovolj, da reče kakšno besedo, se razburi in gremo dalje. Seveda takrat pri nama izbruhne še večji konflikt, ker sva šla totalno en mimo drugega. Klasična dinamika ženske in moškega: ženska bi rada zadevo rešila do konca, moški pa ima željo po umiku. To je pač naša narava in težko se ji ubranimo. Sama velikokrat opazim, da potem, ko se Gregor umakne in razmisli, pride nazaj in se pogovoriva.

V partnerski odnos smo povabili nekoga, ki bo naš sopotnik, najbolj intimni prijatelj in hkrati oče ali mama naših otrok, zato je ta odločitev po mojem mnenju najpomembnejša v našem življenju. Ta odnos mora temeljiti na ljubezni in spoštovanju, zaupanju in grajenju dolgoročnega prijateljstva. 

Dober partnerski odnos ni naš življenjski cilj, ki ga moramo doseči, ampak je proces, ki ga živimo, ko vztrajamo drug ob drugem. 

Dostikrat dojemam najin zakon, kot to, da stremiva k cilju, da bova imela odličen odnos. Potem se pa spomnim, da je cilj ta konstantna pot preoblikovanja, osebne rasti in vzponov in padcev, ki ga želim dosegati iz dneva v dan.

Nekaj mesecev pred poroko sva poslušala pričevanje zakonskega para, ki je bil poročen že več kot trideset let. Na koncu sta rekla: »veste, midva sva se na poročni dan odločila, da za naju beseda ločitev ne obstaja in zato sva primorana vsak dan znova skrbeti za najin odnos«.

Sama v tem vidim eno lepoto – in to je ta, da globoko v sebi vem (in mislim, da tudi Gregor ve), da kljub vsem mojim napakam in nepopolnostim, sva na koncu tukaj drug za drugega in sva se odločila, da BOVA MIDVA ZA VEDNO SKUPAJ. Odločila sva se to. Oba.

Kaj pa starševstvo? 

Ko je na svet prijokala Lara, sem prve tri mesece samo vpila in »lajala« na Gregorja. Še danes mi ni jasno, kako je to on tako mirno prenašal. Čista resnica. 🙂

Mislim, da so neki taki odzivi ob vsem stresu in občutku odgovornosti, ki jih doživljaš, resnično nekaj čisto normalnega. 

Dve pomembni stvari, ki sem jih sama spoznala ob tem, ko sem postala mama, je to, da je po porodu MAMINA vloga to, da ona prva poskrbi za otroka, ker le ta njo najbolj potrebuje ter seveda zase, ker če je mama OK, bo tudi otrok OK. OČETOVA vloga pa je to, da poskrbi za mami, da ji da prostor in čas, da zmore razviti svojo materinsko vlogo. On pa očetovsko. Partner naj bo tisti, ki poskbi za hrano, pleničke, trgovino in tudi postavi meje sorodnikom in ostalim obiskom. 

Naša največja naloga, ki jo sprejmemo s tem, ko postanemo starši, je to, da otroku ustvarimo varno okolje, občutek sprejetosti, ljubljenosti in hotenosti. Mi smo tisti, ki bomo otroka naučili, kaj pomeni biti oseba, kako izražati čustva, želje in zahteve. Od nas se bodo otroci naučili, kako regulirati čustva ter kako reševati in uravnavati konflikte. 

Naši otroci so na svetu zato, da so radovedni, nagajivi, se učijo, sledijo in nas posnemajo v našem vedenju, mišljenju in čustvovanju. 

Prilagam vam še 10 zapovedi za dober zakon, ki jih je napisal gospod Luis Carreras mož in oče desetih otrok. Lahko si jih natisnite in nalepite na hladilnik, da vam bodo en ljubek opomnik. 🙂

10_zapovedi_tiskDownload
Zaporedna nosečnost

Na koga sem v drugi nosečnosti pozabila

Piše: noseča mamica Petra

Ura je 03:06 in jaz ne morem spati. Glavni razlog za to je, da sem zaspala skupaj z Julijo že ob 20:00 in je moje telo po sedmih urah spanca verjetno dovolj naspano.
Razmišljam, kaj me je v nedeljo vprašala mama šestih otrok: “In Petra, ti je druga nosečnost minila kot bi mignil?” Začudila se, da me je to spraševala mama, ki je bila že šestkrat noseča. Pritrdla sem ji: “Sploh ne vem kdaj, ne predstavljam si kako hitro potem mine v šesto!” Katja se je samo zasmejala in ni rekla ničesar. Jo bom o tem zaslišala naslednjič.

Druga nosečnost je res minila kot bi mignil. Verjetno zato, ker se tokrat ni vse vrtelo okoli mene. Tokrat mi to tudi ni ugajalo. Vsakič, ko sem dobila vprašanje kako sem, sem želela spremeniti temo. Načeloma posebnih nosečniških težav nisem imela in sem se dobro počutila, ljudje pa z odgovorom: “V redu se počutim, ni posebnosti.” niso bili zadovoljni. Ne vem točno zakaj. Morda so pričakovali, da me pestijo kakšne nosečniške tegobe ali pa jih je preprosto zanimalo moje počutje, jaz pa jim nisem znala kaj pametnega odgovoriti. Še aplikacije kako se razvija dojenček v posameznem tednu nisem imela naložene, da bi jim lahko govorila vsaj o tem. Veliko bolj mi je bilo všeč, če so me povprašali kako je Julija in je debata stekla v to smer.

V zadnjem mesecu pred porodom pa sem se bila primorana tudi začeti malce ukvarjati s seboj, pripravo na prihod novorojenčka in nekoliko bolj paziti nase. Na pregledu me je ginekologinja opozorila, da imam popkovno kilo. Verjetno je dvigovanje Julije terjalo svoj davek. Pruh po domače, načeloma res ni prav nič huda zadeva. Sem pa se, ko sem po pregledu prišla domov, pošteno razjokala, ker sem ugotovila, da sem morda res malce pozabila nase. Čeprav je moj mož že ves čas nosečnosti večinoma dvigal Julijo, jo sedaj prav vedno on posadi na stolček, umije, položi na previjalno mizo, dvigne na posteljo in moje naročje. Najbolj mi je sicer hudo, ko mora po kakšnem obisku trgovine ali vikenda pri starih starših vsaj trikrat po stopnicah v tretje nadstropje nositi Julijo ter stvari, ki sva jih kupila ali imela s seboj v avtu.

In tako sem ob pisanju članka, v katerem sem želela zapisati, da sem med nosečnostjo pozabila nase, v resnici spoznala, da sem pozabila na svojega moža. Vsi se ukvarjamo s hčerko, ker je tako simpatična in zanimiva ter se tako lepo razvija. Vsi se ukvarjajo z menoj, ker sem noseča in je to prav tako posebno obdobje. Ob tem pa sem pozabila na nekoga, ki mi ves čas stoji ob strani, ter me podpira fizično in psihično. Nekoga, ki je svoje potrebe moral umakniti zaradi mojega jutranjega bruhanja, ki se je moral prilagoditi nihanju razpoloženja, se odpovedati kakšnemu potovanju, izletu, razvajanju, športnemu udejstvovanju, ki se ga jaz zaradi nosečnosti nisem mogla udeležiti.

Dragi mož. Še veliko je stvari, ki jih počneš, pa jih sploh nisem opazila. Hvaležna sem ti, da si danes pomil goro posode, ko sva z Julijo zaspali. Hvala ti za vse in upam, da je tudi tebi ta nosečnost hitro minila. Ne obljubim, da bo po njej vse po starem. Saj vem, da tudi ti tega ne pričakuješ. Ampak skupaj bova našla novo dimenzijo najinega odnosa, starševstva in ljubezni.

Povabilo v kino pa še vedno velja, čeprav sva s tem tako dolgo odlašala, da tistega filma ne vrtijo več. 🙁

Preberi še

Papirologija ob rojstvu otroka

1 Comment

Piše: mamica Petra

Ker sem imela predviden datum poroda oktobra, sem vlogo za državno štipendijo odnesla na pristojni center za socialno delo in se poleg tega ustavila tudi pri strokovni delavki, ki se ukvarja s starševskim varstvom. Spodaj je seznam dokumentov, ki sem jih morala izpolniti in upam, da pridejo prav še komu.

Spodnji seznam velja za par, kjer imata oba starša status študenta. V primeru, da je eden izmed staršev zaposlen, brezposeln ali sta to oba, je seznam dokumentov nekoliko drugačen.

Predlagam, da se odpraviš na center za socialno delo, pod katerega spadaš glede na naslov stalnega prebivališča. Tam ti bodo podali vse potrebne informacije, papirje in ti jih tudi pomagali izpolniti.

Meni je delavka na Centru za socialno delo svetovala, da vse vloge oddam skupaj, takoj ko dobim otrokov EMŠO.

Rok za oddajo vloge: 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da se pridobi pravica z dnem rojstva otroka, torej v celotnem trajanju 365 dni.

Višina starševskega dodatka: 252.04 € mesečno, pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Komentar: Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da upravičencu teče tudi delovna doba. Starševski dodatek lahko v celoti koristi mati otroka. Lahko pa po 77. dneh pravico koristi oče. V primeru, da je upravičenec do starševskega dodatka študent, mu ni potrebno plačevati 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če opravlja študentsko delo.

Več o  starševskem dodatku na povezavi.

oddaš skupaj z Vlogo za otroški dodatek

Rok za oddajo vloge: 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka

Višina pomoči ob rojstvu otroka: 280 € (enkratni znesek)

Komentar: Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Paketov, ki jih poznamo iz preteklosti ni več.

Več o pomoči ob rojstvu otroka na povezavi.

Rok za oddajo vloge: 30 dni po rojstvu otroka

Višina otroškega dodatka: Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Komentar: En dobrohoten nasvet. Če imata s partnerjem na katerem koli bančnem računu kakšne prihranke, jih v času oddaje vloge dvignita, ker se vse šteje v premoženje, ki vpliva na višino otroškega dodatka.

Preberi več na tej povezavi.

Če živite v zunajzakonski skupnosti. Zapisnik uredite pred ali po rojstvu otroka na centru za socialno delo ali upravni enoti.

Preberi več na tej povezavi.

Rok za oddajo vloge: Rok je odvisen od občine (v večini primerov do 3. meseca od rojstva otroka).

Višina denarne pomoči: Znesek enkratne denarne pomoči določi občina.

Komentar: Gre za enkratno denarno pomoč občine novorojenemu otroku, s katero se družini zagotovijo dodatna denarna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

Preberi več na povezavi. Podatki so nekoliko zastareli. Obrnite se na svojo občino, kjer vam bodo po rojstvu otroka dali vlogo, ki jo izpolnete.

Kje: na ZZZS

Rok: 60 dni po rojstvu otroka.

Komentar: 60 dni po otrokovem rojstvu lahko otrok zdravstvene storitve koristi na zavarovanje enega od staršev oziroma skrbnika, če je ta zavarovan (v primeru, da sta oba starša študenta, je otrok zavarovan po enem izmed starih staršev). V tem času mora eden od njiju izpolnjen obrazec odnesti na območno enoto ali izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in otroku urediti zdravstveno zavarovanje.

Kje: na upravni enoti

Rok: dokument ni obvezen.

Komentar: S seboj imejte izpisek iz matičnega registra o rojstvu in fotografijo, ki ustreza kriterijem fotografije za uradne dokumente. Naredili vam jo lahko fotograf ali jo posnamete sami doma. Pomembna je velikost 3,5 cm x 4,5 cm, otrok pa mora biti slikan od spredaj, z odkritim čelom, brez pokrivala … Če otrok še ne sedi, ga doma položite na belo podlago in slikate. Pomembno je, da nima odprtih usti in ima široko odprte oči.

Preden vam izdajo izkaznico, je potrebno plačati še ceno obrazca (obrazec, ki ga natisne upravna enota s podatki stranke) in pa upravno takso.

Ostale ugodnosti in pravice študentskih družin si poglejte v tem članku: UGODNOSTI IN PRAVICE ŠTUDENTSKIH DRUŽIN

Preberi še