Obala je zakon

Piše mamica Helena

Dober mesec letošnjega poletja smo preživeli na slovenski obali in ker sem tudi svoje otroštvo preživela tukaj, vam v tej objavi izdam nekaj idej, kam se splača iti ter kje dobro jesti. Izpostavila sem pa samo kraje, na katere zahajamo sami. 

ANKARAN

Najraje se kopamo v Valdoltri. Tu boste tudi našli največ domačinov. Imate možnost skakanja iz pomola ali kopanja v nizki vodi, kjer je mivka in kamenčki. Na plaži je tudi lokal, v katerem lahko dobite hrano in pijačo. Zanimivost je to, da v tem lokalčku delajo samo ankaranski dijaki in študentje in da je odprt samo poleti. Plaža je super tudi zato, ker vedno malce pihlja in ni vročine. Na plaži je tudi knjižnica. Minus je to, da voda ni vedno ravno čista, se pa trudijo in redno pobirajo travo. 

Parkirišče je na vrhu nasproti vhoda v bolnišnico. 

Ne priporočam kopanja v Adriji, ker je res umazana voda in je tako ali tako veliko turistov, ker je kamp. 

Če bi v Ankaranu želeli jesti, je najboljšaBandima, dobite dobre pizze. Če se pa le da, se izognite, ker so cene (glede na kakovost) res visoke.Sploh če bi želeli jesti kaj drugega kot pizzo, kvaliteta pa ni premosorazmerna ceni.

Raje bi vam priporočila gostilnico Pod Pergolo. Do nje se morate zapeljati, je pa v smeri proti Dekanom. Pri njih poskusite ombolo v testu, je res odličen.

V Ankaranu se z otroki splača pogledati še školjčišče in plažo na Sv. Katarini. Žal ni urejeno, je pa zanimivo za otroke. Plaža je iz mulja in je zelo dolgo zelo nizka voda in je otrokom res zanimivo. 

KOPER

Najprej parkirišče: pred kratkim so odprli novo parkirno hišo Belveder, ki ima enake cene kot ostala parkirišča po mestu plus prvo uro je zastonj. Splača se vam zapeljeti do tja, ker nimate avta na soncu, hkrati pa je parkirna hiša hitro dostopna, če se želite gibati po starem centru Kopra ali se kopati na mestni plaži

Mestna plažaima kar nekaj sence in tudi super igrala za otroke. Je pa res, da je plaža zelo turistična in kar polna. 

Predlagam, da obiščete plažo v Žusterni(na katero morate priti tam okoli 9h, da dobite za parkirat, kasneje je to težje). Sedaj je urejena nova plaža, ki je sicer super, a nima nič sence. Če se sprehodite do stare plaže, je tam res lepo in zelo primerno za otroke. Veliko sence. Imajo tudi igrala in peskovnik, ki je tik ob lokalu. V vodo se lahko skače ali gre iz nizke vode po kamenčkih. Zraven je tudi plačljiv odprti bazen. 

Nasproti plaže je Snack Bar, kjer imajo super dobro hrano. 

IZOLA

V izoli se lahko kopate pri Hotelu Delfin, v Simonovem zalivu ali pri Svetilniku.Pri Hotelu Delfin je nekaj zastonj parkirišč, če imate srečo, drugače so okrog plačljiva. Plaža je delno betonska delno travnata. V Simonovem zalivu je lepo za se kopati, a je bolj malo sence. Poleg je dobra gostilnica – Manjada. Pri Svetilniku je tudi lepo, morate pa računati, da boste dlje parkirali. Na plaži je veliko sence, je tudi lokal, igrišče, knjižnica in trampolini (plačljivi). 

Kje še jesti na obali?

V mislih imejte, da so tu turistične cene, in je zato posledično vse malo dražje. Večina gostiln žal nima igralali česa primernega za otroke.  

CAPRIZZA– v Kopru, imajo odlične pizze iz droži

Štorja – V Kopru na tržnici, tudi odlične pizze in ostale jedi

Snack Bar– v Kopru oz. Žusterni

Kulinarični Študio– v Kopru, zelo dobra hrana, malo dažja

Sladoledarna– najboljši sladoled v Kopru J

Gušt– Izola v centru, zelo dobra in tudi malce dražja

Manjada– pri Simonovem zalivu

Beach Garden– V Izoli, pizzerija

Pinja– Pizzerija v Strunjanu

Igrišča

  • v Ankaranunajdete igrišče pri šoli in v kampu Adria
  • v Kopruso igrišča: v centru pri tržnici, na mestni plaži, Bonifika (veliko igrišče pa še steza za kolesarit), na koncu Semedelske ceste (pri morju), v nakupovalnem centru Planet Koper (plačljivo igrišče). 
  • v Izoli: na plaži pri Svetilniku, pri Knjižnici, za otroke je zanimiv tudi park v centru mesta

Če se na obali ne želite samo kopati,bi vam priporočila, da se zapeljete v zaledje in si pogledate stare istrske vasice. Res so lepe in imeli boste kaj videti. 

Predlagala bi Koštabono, Hrastovlje, Krkavče, Marezige(vinska fonatana, tudi lepo igrišče za otroke in čudovit razgled) ali Lopar

Če radi kolesarite, pa bo Parenzana kot nalašč za vas. Včasih je na tej trasi potekala ozkotirna železnica med Trstom in Porečem, danes pa so jo uredili v krasno in razgibano kolesarsko pot. Primerna je tudi za otroke. 

Otroci prijatelji

Želim si, da bi bili moji otroci najboljši prijatelji

piše: mamica Ana

A obstaja kdo, ki si tega ne želi? Obstaja kdo, ki ne želi svojemu otroku v življenju priskrbeti dobrega življenjskega prijatelja ob sebi? In kako enostavno je to, če je tvoj najboljši prijatelj prav brat ali sestra. On te zagotovo najbolj razume, ve od kod prihajaš, kakšno otroštvo si imel, kaj vse si že preživel, skupaj imata ogromno lepih pa tudi manj lepih spominov, skupaj se borita že od malih nog, ko sta imela še skupne sovražnike – starše :). Neštetokrat sta že prebrodila prijateljstva in ne-prijateljstva, drug drugega pa sta marsičesa naučila.

Pogosto je prav to tudi razlog, da se starši odločijo za drugega otroka – da bo moj otrok imel sorojenca, ki bo (lahko) njegov najboljši prijatelj. Kakšno moč pa imamo v resnici starši pri tem (razen, da jima z rojstvom obeh to možnost ponudimo)? Je res to v toliki meri odvisno od nas in naše vzgoje? Kakšen je “recept”?

Sorojenci so med seboj navadno zelo različni. Od dojenčka naprej, lahko starši odkrivamo številne razlike, nasprotja med njimi.

Prihajam iz družine s šestimi otroki. Skupaj smo preživljali lepo otroštvo, veliko smo bili skupaj, a vsak od nas je v različnih obdobjih imel različne “najboljše prijatelje”. Danes imamo prijetne odnose, smo pa zelo različni in ne morem reči, da smo najboljši prijatelji. Torej, tudi velika družina ni zagotovilo za tesna prijateljstva.

Poznam pa tudi starša, ki sta se s svojo vzgojo zelo trudila, da bi se otroka med seboj zares dobro razumela. Veliko reči sta otroka počela skupaj, obiskovala skupne krožke, pa kljub temu sta danes (menim da zaradi njune različnosti), bolj znanca kot prijatelja.

Torej ni nič v naših rokah? Je sploh pošteno od otrok pričakovati, da se bodo super ujeli, si vse zaupali in bili cimri v študentskih letih (zares malo je takih!)? Ali lahko samo pustimo času čas in nemočni opazujemo kako odraščajo, vsak po svoji poti, vsak s svojimi bližnjimi, ali pa mogoče skupaj ali (najverjetneje) nekaj vmes?

No, nekaj besede, pa mislim, da le imamo. 🙂 Kar želim dati svojima hčerkama in menim, da jima bo na njuni skupni poti koristilo, je dvoje:

Želim odkrivati talente, zanimanja, ideje, želje vsake posebej in jima dajati okolje, v katerem bosta lahko vse to raziskovali in razvijali. Želim, da vesta, da ju poznam in imam rada vsako tako kot je. Želim, da nobena ne bi imela občutka, da je kateremu od naju manj ali bolj ljuba.

Želim ju naučiti reševati spore, najprej med njima. Ne želim biti večni policaj. Želim, da bi znali spoštovati druga drugo in da bi druga drugi privoščili najboljše.

Upam, da jima bom s tem pomagala premagovati njune razlike in tekmovanja. 🙂

Preberi še

Noči, ko nam je zmanjkalo posteljnine

Piše: noseča mamica Ana

Do sedaj sem vedno z veseljem in ponosom razlagala, da je Klara kar zdrav otrok, da se je viroze ne primejo tako hitro, da še ne zna pihati iz nosa, ker se nismo imeli še možnosti naučiti. No, v decembru smo imeli več kot dovolj priložnosti za pihanje iz nosa, pa tudi za crtanje, pitje čaja, inhaliranje in pranje posteljnine.

Klara je (verjetno iz vrtca) prinesla domov najprej eno trebušno virozo, potem malo prehlada in nato še drugo trebušno virozo, ki se je v kombinaciji s prehladom prelevila v našo pravo nočno moro. Ne bi preveč nazorno opisovala dogajanja v teh nočeh, moje spoznanje pa je,  da je ena najbolj uporabnih veščin, ki jih ljudje osvojimo, da znamo vsaj malo nadzirati svoje bruhanje.

To je bil eden najbolj napornih tednov, odkar sem mama. Klara je namreč tako močno kašljala, da je ob kašlju ponoči velikokrat bruhala. Posteljnino sva menjevala večkrat na noč (proti jutru smo spali na brisačah) in pod rjuhe sva dala vse zaščitne podloge kar sva jih imela, da sva vsaj jogije ohranila čiste. Podloge sva po priporočilih mam kupila že en čas nazaj v trgovini Racman. Sicer sem jih do sedaj šparala bolj za čas odvajanja od plenic, ampak so nam že zdaj prišle tako prav, da sem upravičila nakup 🙂 Z nakupom inhalatorja in vlažilca zraka, so se stvari pomirile. Zdaj že teden dni mirno spimo, juhu! 🙂

Te noči so bile pravi team building za najin odnos. Učila sva se potrpežljivosti, sodelovanja ob nemogočih urah, prepoznavanja meja in potreb drug drugega. Zdaj sva pripravljena na nove izzive. Tako psihično, kot materialno – kupila sva dodatno posteljnino in zaščitno podlogo. 😀

Preberi še

Geocaching za družine

Svetovna igra za male in velike pustolovce

Piše: mamica Ana

Pred leti je Klemen odkril igro Geocaching (po slovensko Geolov). Meni je zelo ljuba, saj se jo lahko igraš sam, v družbi, kjerkoli si, v domačem kraju, v hribih, na morju ali na drugem koncu sveta.  Je tako fantastična, da bi jo morala poznati vsaka družina. Tega sem se zavedla pred parimi tedni, ko sta bila pri nas na počitnicah dva moja nečaka, stara 5 in 6 let. Klemen je imel veliko dela za fax, zato sem bila sama z njima in s Klaro. Že usklajevanje njunih interesov je bil pravi izziv (kljub lepemu vremenu), kaj šele Klarinih potreb. Ampak je postalo vse lažje v trenutku, ko sem se spomnila te igre.
Da na kratko razložim: Gre se za igro, katere igrišče je ves svet, igralci pa so lahko vsi prebivalci Zemlje. 🙂 Na njihovi spletni strani najdeš točke (koordinate), kje vse so skriti tako imenovani zakladi. Bistvo igre je, da najdeš zaklad, ga odpreš, se podpišeš – da si ga našel,  če je kaj noter lahko vzameš, a moraš v zameno pustit nekaj drugega noter. Ti zakladi so škatle, škatlice različnih velikosti, ki so jih ustvarili igralci. Koordinate so vnesli v bazo podatkov, da jih lahko zdaj vsi iščemo.


Lahko si predstavljate, da je to otrokom zelo zanimivo (sploh darilca, ki jih dobijo v zakladu, čeprav so ta navadno zelo preprosta – igračke iz kinderjajčk, baloni, nalepke, …). Odlična motivacija za daljše sprehode, pohode.  Ima pa ta igra tudi lastnost, s katero pritegne k igranju nas, ki se igračk iz kinderjajčk ne razveselimo več tako zelo. 😉 Zakladi so pogosto postavljeni na mestih, kjer so kulturne, naravne znamenitosti ali kakšni drugi zanimivi skriti kotički. To je lahko na primer super način, kako raziskovati mesto v tuji državi. Verjetno so zakladi postavljeni ob vseh najpomembnejših znamenitostih, morda pa s pomočjo zakladkov odkrijete kakšen kotiček, ki bo ostalim turistom ostal skrit. Najino poročno potovanje v Kefaloniji je tako postalo vse prej, kot obiskovanje popularnih plaž. 🙂

Tudi midva sva postavila en svoj zaklad in tako na poseben način zabeležila spomin na najino zaroko. Najdeš ga lahko v Logarski dolini. 🙂

Pa še kratka video predstavitev igre Geolov:

http://https://www.youtube.com/watch?v=1YTqitVK-Ts

Preberi še