Oznaka: Potovanje
Potovanje z avtobusom, polnim družin
Piše: mamica Petra
Letošnje prvomajske praznike se je naša družina odpravila na potovanje na jug Italije. Ne, tja nismo šli z avtomobilom ali letalom ampak z avtobusom. Glede na to, da sva s Kristjanom oba absolventa se to za “družinski absolvenski izlet” že spodobi ane? 🙂 🙂 🙂
Avtobus je bil poln družin, tako da je bila tudi sama vožnja prilagojena otrokom od nekaj mesecev naprej. Naša 6 mesečna Julija je bila najmanjša potnica in pred, med in po koncu potovanja sem bila deležna komentarjev:
“Uau, vi ste pa pogumni, da greste s tako majhnim dojenčkom na avtobus.”
“O, na avtobusu je sploh ne slišimo, a sploh kaj joka?”
“Res je pridna, a se rada vozi, kajne?”
“Vidim da, ker vidva nič ne komplicirata, se tudi otrok odlično počuti na avtobusu.”
Z vsemi komentarji se strinjam. Julija je v lupinici na avtobusu nekaj časa spala, ko je bila lačna se je dojila, vmes sedela na naših kolenih (varnostno to seveda ni dobra ideja) ter uživala v smehu in petju drugih otrok.
Sama sem opazovala nekoliko starejše otroke in prišla do sklepa, da je potovati z dojenčkom pravi luksuz. Lula v pleničko in zaradi njega ni potrebno večkrat ustaviti avtobusa. Še vedno se doji, tako da tudi posebne hrane in zmrdovanja nad italijansko pašto ni bilo. Ko je bila zaspana, sem jo lahko uspavala na dojki, medtem ko se je za malce večje otrokom preveč dogajalo na avtobusu, da bi lahko z lahkoto zaspali. Na jugu Italije tudi nisem ves čas štela, če imam še vse otroke, ker mi iz vozička ali bobe ni mogla tako hitro uiti kot kakšen drug 4 letni nadobudnež. Tako da sem na koncu potovanja vsaki mami, ki me je pohvalila kako obvladam svojega (enega) otroka raje zatrdila, da veliko bolj spoštujem njo, ki ima z vsakim od svojih otrok trikrat več dela in skrbi kot jaz z dojenčkom.
No, pa da se ne bo slišalo, kakor da je vse kot iz pravljice. Preden smo odšli v Italijo, se je Julija brez problema vozila v avtu. Sedaj pa se ves čas joka, ker smo jo na avtobusu razvadli in jo vsakič, ko je malce pojokcala vzeli v naročje. Tega se v avtu pač ne dela. In ona tega (še) ne razume.
Dojenje med vožnjo ni varno, je pa uspavalno.
Preberi še
Potovanja v nosečnosti
Piše: nosečka Petra
Čeprav ne morem reči, da veliko potujem, se vedno zelo rada odpravim v nove ali že obiskane kraje po Sloveniji in tujini. Ko sem zanosila, sva s Kristjanom že imela načrte za poletje in nisem bila prepričana, kako bo z njimi. Nisem namreč vedela, ali v nosečnosti sploh lahko potuješ.
Prebrala sem veliko spletnih člankov in ugotovila, da če se nosečnica počuti dobro, potem ni nobenih težav s potovanji z letalom, avtobusom ali avtomobilom. Jaz sicer v tej nosečnosti nisem letela, tako da vam o letenju med nosečnostjo ne morem svetovati. Sem pa prebrala, da do določenega tedna (odvisno od letalske družbe) nosečnica lahko leti brez skrbi.
V času nosečnosti sem se mesečno vozila iz Maribora v Novo mesto, Bohinj in drugod po Sloveniji. Potovanje v avtu se med nosečnostjo razlikuje le v tem, da se navadno ustaviš na vsaki drugi bencinski črpalki in kaj kmalu ugotoviš, katere imajo plačljiva stranišča in katere ne. V zadnjem trimesečju je sedenje v avtu sicer malce bolj nelagodno, vendar sem se na daljših potovanjih tolažila s tem, da če lahko osem ur presedim v službi ali ob delanju nalog za faks, potem lahko zdržim tudi v avtomobilu.
Najtežje mi je bilo potovati v začetku nosečnosti, saj mi je smrdelo čistilo za vetrobransko steklo, ki se ga ravno v zimskem času največ uporablja. Ob koncu prvega trimesečja sva šla s prijatelji s kombijem v Prago in takrat mi je največ težav povzročala lakota. Vendar sem bila ves čas lačna tudi doma – k sreči je bila hrana na Češkem cenejša. 🙂 V Pragi je raziskovanje mesta potekalo enako zabavno in intenzivno kot vsakič do sedaj in ni mi žal, da sva se odpravila na pot.
Na morje sva letos odpotovala, ko sem bila v šestem mesecu nosečnosti. S skupino tridesetih mladih sva z avtobusom šla na otok Kaprije, kjer sva pomagala v kuhinji. Otoček je od celine oddaljen približno eno uro, ker pa je z nami potovala tudi zdravnica, me ni skrbelo, če bi se kaj zgodilo. Tudi plavanje v morju mi je bilo zelo všeč. Razen tega, da sem se počutila kot kit, ko sem se zvalila s pomola v morje, je plavanje moj najljubši šport v nosečnosti.
Teden kasneje sva počitnice preživela v Bohinju in Bovcu, kjer sem prav tako plavala, hodila na kratke sprehode, veslala v kanuju in kajaku ter se celo vozila s kolesom.
V sedmem mesecu nosečnosti sva se z avtom in dvema prijateljema odpravila v Krakov, kjer smo v treh dneh prehodili okoli 70 km. Počasna hoja, zadnji dan celo v japonkah, mi ni delala nobenih težav. Glede na to, da je bilo na srečanju dva milijona ljudi, sem bila kot nosečnica precej privilegirana. V vrstah pred stranišči so me tujci vedno spustili naprej, tako da navadno nisem čakala dolgo. Tudi prtljage in težkih stvari mi seveda ni bilo potrebno nositi, ker so za to poskrbeli prijatelji. 🙂
Ta konec tedna se spet odpravljamo v Prago z avtomobilom. Sporočim, če bo tokrat kaj drugače, kot je bilo na začetku nosečnosti.
Fotogalerija s potovanj in izletov