Članek o študentskih mamicah je bil objavljen v reviji Jana, 14. 3. 2017, besedilo je napisala Ksenija Sedej
Ana (študentka razrednega pouka): Otroka sva si oba z možem želela in od vedno so mi bile všeč mlade mame, polne energije. Malo naju je zavirala le ideja o potovanju, brezskrbnih dogodivščinah. Ker pa za take podvige nisva imela dovolj denarja, sva se odločila, da bova potovala, ko bova starejša – zdaj, ko sva mlada pa imejva otroke, da bodo ti čim prej samostojni (smeh). Še preverila sva, kako nama bo finančno uspelo in se odločila, da dava življenju priložnost.
Eva (študentka na medicinski fakulteti): Že kot majhna sem govorila, da se bom hitro poročila in imela otroke. Z Davidom sva si tega oba želela. Ni mi šlo toliko za to, da bi si ekskluzivno želela biti študentska mama. Zakonsko življenje, družino in otroke sem pač postavila na prvo mesto in tako je vse prišlo ravno pravi čas, pa tudi če bi to bilo v 1. letniku faksa ali v času pripravništva. Zdaj ugotavljam, da je glede na mojo izbiro poklica najbolje imeti otroke že kot študent, ker še ni toliko neodložljivih službenih obveznosti.
Petra (študentka računalništva in informatike): Z možem sva se o otrocih pogovarjala že na začetku najine »hoje«. Želela sva imeti otroke takoj, ko bova zanje pripravljena in za njih lahko skrbela. Jaz sem imela možnost izbire, da me v službi nekaj mesecev pred porodom zaposlijo ali pa ostanem študentka. Preračunala sem in ugotovila, da se mi finančno veliko bolj splača ostati študentka še eno leto. Sicer pa sama sebe ne štejem med ekstra mlade mamice (smeh).
Plusi in minusi
Ana je mamica eno leto, Petra štiri mesece, Eva pa dva meseca. Kako je po dosedanjih izkušnjah biti študentska mamica? Vse tri pravijo, da je fajn! »Si mlajši, ne kompliciraš, imaš manj obveznosti – npr. službenih, ki jih je težje opustiti, kot prostočasne (bolj svobodno razpolagaš s svojim časom), imaš več energije, bolj si ustvarjalen, potrpežljiv, tveganje za zaplete v nosečnosti in genske mutacije ploda je manjše … ne razmišljaš kaj vsega po mnenju drugih z otrokom ne bi smel početi, ampak preprosto slediš občutku.
Profesorji, sošolci so navadno do ‘nosečk’, mamic zelo prijazni in ustrežljivi, marsikaj se lahko dogovoriš. Tudi prijatelji,
sorodniki, znanci mladim mamam zelo radi priskočijo na pomoč in nam ponudijo obleke, vozičke, plenice.« Petra je povedala, da na primer tri mesece in pol ni rabila kupiti niti ene plenice, ker so ji vse prinesli obiski. Punce pravijo, da je po njihovih izkušnjah najlepše to, da imaš v tem času zelo velik (verjetno v življenju največji) krog prijateljev, ki so že v nosečnosti s tabo, se veselijo, pričakujejo, te razvajajo. »Nikoli nismo občutile obsojanja ali zgražanja, češ da smo neodgovorne. Najtežje je pa sesti za knjige, ko bi se tvoj otrok s tabo igral, se pestoval, ti pa moraš nekaj narediti za faks,« pojasnijo.
Kako je pa bilo pred 25 leti?
Tudi 47-letna Štefka Mihalič, mama študentske mamice Petre, je bila mlada, ko je povila svojega prvo deklico (danes skupno 4 otroke). Stara je bila 22 let in 10 mesecev. »Petro sem rodila 9 mesecev po poroki, bila je zaželen in načrtovan otrok.« A Štefka Mihalič ni bila »klasična« študentka mamica. »Po končani srednji ekonomski šoli sem se zaposlila, ker mi starši zaradi nizkih dohodkov niso mogli omogočiti študija na fakulteti. V istem letu sem se ob delu vpisala na Ekonomsko fakulteto v Mariboru, ki je imela enoto v Novem mestu. Za študij ob delu je bilo treba plačati šolnino. Prvo leto sem jo plačala sama, potem pa mi je stroške šolnine krilo podjetje. Poleg službe sem hodila na predavanja, ki so bila ob petkih in sobotah v Novem mestu, če nisem opravila vseh obveznosti v rednem roku, sem imela izpite v Ljubljani, Celju oziroma Mariboru. Takrat smo šli na izpit trije. Petro sem še dojila. Ko sem bila na izpitu, jo je mož vozil v vozičku,« se spominja Štefka. »Bila sem zaposlena mamica, ki je vstajala zjutraj ob 4. uri in se učila za izpite, bila ob petkih in sobotah na predavanjih in iskala vsako prosto minuto na študij. Seveda vseh obveznosti nisem opravila v rednih rokih in sem študij podaljšala. Poleg mene je ob delu študiral tudi mož. Vendar sva ugotovila, da to ne bo šlo. Zato sva se odločila, da naprej študij končam jaz. Potem še on. Tako sva drug za drugim diplomirala na pravi stopnji, potem še na drugi,« razloži. »Bilo je izjemno lepo! Vsekakor je bilo tudi težko. Ko sem planirala, da se bom zjutraj učila, se je zbudila tudi hčerka in s študijem ni bilo nič. Opraviti je bilo treba vsa gospodinjska opravila, urediti vrtiček itd.« Štefka nam je povedala, da kakšnih koli ugodnosti ni iskala oziroma ni niti vedela zanje. »Stroške šolnine mi je krilo podjetje, omogočilo mi je tudi en dan izredno plačanega dopusta za vsak opravljen izpit.«
Ugodnosti za današnje starše študente
Pa se vrnimo v sedanjost. Zdaj imajo študentje le z nekaj kliki na voljo vse informacije glede ugodnosti, ki jim pripadajo. Vsem študentskim mamam in očetom v Sloveniji pripada dodatno študijsko leto, dodatni 
študentski boni, subvencionirano bivanje, državna štipendija. Nekatere ugodnosti ali denarne pomoči ponujajo tudi različna društva ali klubi študentskih družin. Kot vsem ostalim mamicam pa pripada tudi: otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, pravica do znižanega plačila vrtca, denarna socialna pomoč, dohodninska olajšava. Raziskale pa so tudi, da kar se študija tiče, je študentskim staršem glede na dodatne ugodnosti najbolj prijazna Univerza v Mariboru. »Finančno pa smo se osamosvojili že s poroko, še vedno pa so naši starši zelo skrbni in nam včasih pomagajo s kakšnim zabojem domače hrane ali nam plačajo kakšno stvar, ki si je sami ne bi privoščili,« razložijo mlade mamice.
Sodobne mamice, ki blogajo
Ker so Ana, Eva in Petra trenutno v dodatnem/absolventskem letu, ki jim kot študentkam pripada, imajo ob večerih namesto za študij, čas za blog. Zakaj so se odločile zanj? »Ker smo ugotovile, da je na internetu težko zaslediti kakšno lepo zgodbo slovenske študentske družine. Želele smo mladim pokazati, da je naše življenje polno, zanimivo, zabavno, kdaj pa tudi naporno in da je odločitev za otroka vedno lepa odločitev, ne glede na mladostniško svobodo in finančno preskrbljenost. Ob enem pa smo želele študentskim mamam priskočiti na pomoč in zbrati na eno mesto vse pravice, ugodnosti, papirje, formalne obveznosti. Blog pišemo, ko zmoremo, ne objavljamo vsakodnevno in prav zato smo tri, da se pisanje malce razporedi. Poleg tega marsikatero objavo napiše še kdo drug: očka, ginekologinja, prijateljice …«
Tri študentske družinice.
