Spoštovanje otrok

Kako naj te naučim spoštovati sebe

Saj veste, kako gre. “Daaaj poljubčka babici, noo, samo enega.” Ja, mi je jasno, da je to nesprejemljivo. Pri nas, hvala Bogu, nimamo težav s takimi situacijami. Ne pri mojih, ne pri Klemnovih starših. Tako sem nekaj časa zmotno mislila, da se me ta del vzgoje, o spoštovanju svojega telesa vsaj zaenkrat še ne tiče. Dokler me ni nekega dne presenetil pogovor s prijateljico. Dejala mi je, da je po (nevemkateri) statistiki vsak četrti človek spolno zlorabljen. “Prooooooosiiiimm??” Je priletelo iz mene. “Ja, saj, veš, zloraba so tudi dotiki.” Hja, saj to mi je jasno, pa vseeno. Potem sva nadaljevali pogovor in prišli do vprašanja, kako svoje otroke zavarovati pred tem umazanim svetom. “Ne moreš”, mi odgovori prijateljica in nadaljuje: “Ko bom imela svojega otroka, se bom z njim že od malih nog pogovarjala o njegovem telesu, o njegovih občutkih, ter o tem, da je on tisti, ki dovoli ali ne dovoli dotika svojega telesa.”

Strela z jasnega! Ja, to je sedaj!! Sedaj lahko svojega otroka zaščitim. Lahko ga naučim, da spoštuje svoje telo in da to zahteva tudi od drugih.

Zdaj je torej čas, da s svojo dvoletnico spregovorim o njenem telesu. Zdaj je čas, da najprej jaz opazujem, kaj ji odgovarja in kaj ne. Kdaj objem potrebuje in kdaj ga ne želi. Kdaj je poljub na lice njena želja in kdaj moja. Kdaj ji je v mojem naročju prijetno in kdaj ne. Zdaj je čas, da jo učim spoštovanja svojega telesa. Zdaj je čas, da jo branim, da ji pokažem, kako se mora braniti. Čas je, da znancem, tistim “tetam” rečem “Mislim, da ji sedaj ni do pestovanja, prosim, spustite jo, naj teče po svoje.” ali “Če vas ne želi objeti, bo tudi pa-pa dovolj.” Zdaj je čas, da jo jaz obvarujem pred tem umazanim svetom, da se bo kasneje lahko sama.

In nenazadnje, da bo lahko spoštovala druge.

Preberi še

Spoštovanje na spletu

Pazi, kaj delaš pri trinajstih letih …

Piše: mamica Petra

Moja zgodba je banalna in naj taka tudi ostane.

S sestro sva sedeli na klopci. Bili sva stari 7 in 9 let. Čakali sva šolski avtobus, ki naj naju bi odpeljal domov. Do naju sta pristopili dve starejši dekleti iz naše šole in reki: “Ta klopca je plačljiva, dajta nama 100 tolarjev in lahko sedita naprej.” Pri devetih letih že veš, da klopce niso plačljive, še posebej, če se z avtobusom vsakodnevno voziš domov. K sreči sva bili vljudno vzgojeni deklici in sva najinima izsiljevalkama povedali, da veva, da klopci nista plačljivi, vendar verjameva, da bi radi onidve sedeli in brez problema vstaneva. Dekletoma njuna izsiljevalska šala tako ni uspela. Sledili sta nama na avtobus. Usedli sva se takoj za voznikom, saj nisva želeli, da nama starejši deklici kaj storita s svojimi čudnimi poskusi. Tudi tu sta od naju zahtevali denar za sedeže, pa sva jima povedali, da avtobusni karti že imava. Dekleti sta še poskušali dobiti kaj denarja od naju, a jima to ni uspelo tudi zato, ker ga midve sploh nisva imeli s seboj, saj ga v šoli in na poti iz nje nisva potrebovali. Doma smo tisti zvečer imeli dolg pogovor o tem, kako naj v takih trenutkih odreagirava in bili pohvaljeni kako sva se na situacijo odzvali.

Od tega je danes 15 let. Še danes vem, kateri punci sta takrat od naju zahtevali denar. Nimam pojma zakaj. Njuni starši so bili premožni in zahteva po denarju je verjetno bila zanju le zabava. Od tega enkratnega dogodka nimam nekih travm. Vendar mi je vsakič neprijetno, ko katero od teh oseb srečam na ulici. Danes sta uglajeni dami z dobrimi službami. Z veseljem ju pozdravim na ulici, onidve pa mene. Pa vendar se vsakič vprašam ali ju kaj žre vest, da sta se takrat spravili nad naju s sestro? Ali sta to preprosto pozabili? Jaz ne bom nikoli.

Žaljenje, izsiljevanje, besedno nasilje, nikoli ni v redu. Rani tistega, ki so mu besede namenjene. Nevede pa se tudi človek, ki seje negativo ali nasilje nezavedno markira. Rane, ki jo prizadeneš sočloveku, se ne da izbrisati. Pazi, kaj delaš pri trinajstih letih, ker se ti lahko to maščuje pri tridesetih. Pazi, kaj komu rečeš danes, ker te nekdo drug lahko jutri z istimi besedami zadane precej globoko.

S projektom #vsizaspoštovanje želimo doseči, da bi se prenehalo nasilje v šolah, vrtcih, na spletu in v naši družbi na sploh.
Ljudi želimo ozaveščati o tej problematiki in sploh mladim sporočiti zakaj nasilje ni OK in kako ukrepati in ravnati, če so sami žrtve nasilja.

Preberi še