V sodelovanju s Študentsko svetovalnico objavljamo članek, ki je predvsem namenjen študentom, ki so poročeni ali tistimi, ki živijo v zakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo.

Tako nam, kot njim se razlaga Ministrstva za zdravje zdi sporna.

Študentska svetovalnica je na ministrstvo naslovila vprašanje ali lahko študent, ki hkrati izpolnjuje pogoje biti zdravstveno zavarovan kot zakonec po 21. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)  in kot družinski član po 22. členu ZZVZZ, sam izbere iz katerega naslova bo zdravstveno zavarovan.

21. člen

Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec.
Ob pogoju iz prejšnjega odstavka je zavarovan tudi razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina.
Kot zakonec je zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. 

22. člen

Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega šolanja, je zavarovan kot družinski član, dokler traja takšna nezmožnost, če ga zavarovanec preživlja oziroma če ni zavarovanec iz 16. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.

Ministrstvo je na tem mestu odgovorilo, da oseba, ki se šola in je mlajša od 26 let, s sklenitvijo zakonske zveze preneha izpolnjevati pogoje za zavarovanje kot otrok. Po njihovem mnenju je obveznost zavarovanja otroka, ki je dopolnil 18 let in je mlajši od 26 let, vezana na dejstvo, da se tak otrok šola in da obstaja obveznost staršev, da ga preživljajo, ki izhaja iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). S takšno ureditvijo naj bi se razbremenjevalo starše, da bi zanj morali plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. S sklenitvijo zakonske zveze pa obveznost preživljanja starša preneha. V kolikor zakonec nima sredstev za preživljanje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči. Če zakonca nimata dovolj sredstev za preživljanje, lahko oseba zaprosi za priznanje pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pri pristojnem centru za socialno delo. 

Po našem mnenju zdravstveno zavarovanje zakonca na podlagi 21. člena ZZVZZ ali otroka kot družinskega člana iz 22. člena ZZVZZ ni v ničemer povezano z obveznostjo staršev ali zakonca s preživninsko obveznostjo, ki izhaja iz ZZZDR. Slučajno res oba zakona določata enako starostno dobo, ki je vezana na to, do kdaj je oseba lahko zavarovana kot družinski član in do kdaj obstaja preživninska obveznost staršev do otrok. Vendar pa zakona med seboj nista neposredno medsebojno povezana in se tudi ne sklicujeta en na drugega. 

Po drugi strani pa je potrebno, v kolikor se glede presojanja iz katerega naslova je lahko zavarovan zakonec, lahko sklicujemo tudi na ZZZDR,  brati določbe, iz katerega izhaja preživninska obveznost, v celoti! ZZZDR v 123. členu ureja dolžnost preživljanja in pravi:

123. člen

(1) Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.
(2) Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.
(3) Otroka iz prejšnjih odstavkov, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Zakon tako določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. V primeru, da otrok sklene zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, dolžnost preživljanja preneha, razen v primeru, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. 

Skladno z določili ZZZDR in v primeru sklicevanja nanj, bi bila po našem mnenju pravilnejša razlaga ta, da se zakonec zavaruje kot družinski član, preko svojega partnerja. V kolikor pa zakonca nimata zadostnih sredstev oz. zavarovanje preko parterja ni mogoče, pa bi morali dopsutit, da se zakonec zavaruje preko svojih staršev, saj dolžnost preživljanja otroka s strani staršev ne preneha, v primeru če ga zakonec ali zunajzakonski partner ne more preživljati.