Oznaka: ugodnosti

Študentske finance

Ugodnosti in pravice študentskih družin

11 komentarjev

Piše: Anja iz Zavoda Študentska svetovalnica

V primeru da sta (bodoča) starša še študenta oziroma je študent vsaj eden izmed njiju, jima pripadajo določene dodatne ugodnosti ter predvsem razni denarni prejemki. Te ugodnosti, pravice ter prejemki mamicam in očkom olajšajo finančno breme ter tudi opravljanje študijskih obveznosti, zato jih je dobro poznati.

Naj kot prvo povem, kje si lahko nekdo, ki je prava nevešč, sam poišče informacije o pravicah, ki mu pripadajo, tako na splošno, kot tudi v povezavi s starševstvom in študijem. V Sloveniji poznamo Pravno-informacijski sistem ali na kratko PISRS, kjer najdete aktualno zakonodajo. Vsi zakoni ter pravilniki imajo pred imenom postavljeno pikico. Vedno glejte zeleno, saj slednje pomeni, da je zakon trenutno veljaven in ureditev po njem ni zastarela.

Sedaj pa k pravicam. Rada bi poudarila, da so določene pravice namenjene zgolj mamicam študentkam, medtem ko spet druge lahko uveljavlja katerikoli izmed staršev. Najpomembnejše pravice, ki jih lahko uveljavljate kot starši študenti so:

Dodatno študijsko leto je pravica, ki jo ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v četrtem odstavku 70. člena, ki pravi sledeče:

"Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka."

Pravica do dodatnega leta tako pripada mamicam za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Tako je pravico možno koristiti tudi, če mamica rodi v času, ko koristi absolventski staž. Slednji se tako podaljša za dodatno leto. Prav tako je ne gre mešati s pravico do podaljšanja statusa iz upravičljivih razlogov, kar ureja tretji odstavek 70. člena ZVis.

Naj ob tem poudarim, da ZVis nikjer ne navaja, da mora biti dodatno študijsko leto izkoriščeno takoj v študijskem letu, ki sledi letu, ko je mati rodila. Kljub vsemu je praksa na določenih fakultetah takšna, da morajo novopečene mamice pravico do dodatnega leta izkoristiti v letu, ki sledi rojstvu otroka. Sledeče se je zato dobro pozanimati na fakulteti, ki jo obiskujete.

Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov ureja bivanje študentov v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. Poleg vseh osnovnih pravic, ki pripadajo vsem osebam s statusom študenta pa za študentske družinice veljajo še določene dodatne ugodnosti glede subvencioniranega bivanja.

Kot prvo, dobi eden izmed staršev dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še dodatnih 50 točk. Nadalje lahko študent starš vlogo za subvencionirano bivanje odda tudi po roku za uveljavljanje pravice do subvencioniranega bivanja, saj se rojstvo otroka šteje za izredni dogodek.

Pomembno je tudi, da se subvencija za bivanje vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom. Torej če očka izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje, bo lahko poleg njega, pod določenimi pogoji, bivala tudi njegova partnerica oziroma mamica. Pogoji, ki jih mora taka oseba pri tem izpolnjevati so:

  1. državljanstvo RS,
  2. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot redni študij ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba,
  3. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij, in sicer najmanj 3 dni v tednu ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba.

Študentski domovi v Ljubljani imajo za študentske družine namenjene tudi posebne apartmaje v Rožni dolini.

Subvencionirana prehrana je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki v 8. členu pravi sledeče:

"...in upravičenci – starši imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev."

Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo lahko katerikoli izmed staršev. Eden od staršev mora za uveljavljanje pravice v pisarno za študentske domove prinesti rojstni list otroka.

MATERIALNI CENZUS
Določene pravice, ki so obravnavane v nadaljevanju, so pogojene s socialnim položajem prosilca, zato je pomembno vedeti, kako se izračuna materialni cenzus, ki ga država upošteva pri podeljevanju pravic.

Pri izračunu materialnega cenzusa nam pomaga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki vsebuje odgovore na vprašanja, katero premoženje ter dohodki se upoštevajo pri določanju socialnega položaja ter katere osebe se pri tem sploh upoštevajo.

V primeru da imamo družinico, ki jo sestavljajo oče, mati ter otrok, se bodo pri določanju socialnega položaja upoštevali vsi trije, hkrati pa tudi vse njihovo premoženje ter njihovi dohodki pod določenimi pogoji in z določenimi izjemami.

Različni zakoni omenjajo različne materialne cenzuse, najpogosteje merilo pa sta neto povprečni mesečni dohodek v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi minimalni dohodek. Koliko znašata, lahko spremljate na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Obrazci za uveljavljanje pravic, ki jih bom omenila v nadaljevanju, se najdejo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko starši oddajo na centru za socialno delo v kraju, kjer bivajo.

Pravice v povezavi z materialnim cenzusom:

Otroški dodatek ureja ZUPJS in je denarni prejemek, ki pripada enemu izmed staršev, ki ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji. Dovolj je začasno prebivališče. Otroški dodatek je pravica, ki pripada do otrokovega 18. leta starosti, vendar pa se za njo lahko zaprosi za leto dni. Tako je potrebno vsako leto znova zaprositi zanj. Višina otroškega dodatka je odvisna od socialnega položaja ter števila otrok, giblje pa se od 20 EUR do 140 EUR mesečno. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki od 1. 1. 2018 ni več določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve, ampak v nominalnih mejah.
V 24. členu ZUPJS se nahaja pravica do oprostitve plačila vrtca za drugega ter vse nadaljnje otroke (ki hkrati obiskujejo vrtec) ter pravica do znižanega plačila vrtca. Pravica do znižanega plačila vrtca je odvisna od materialnega cenzusa in posledično uvrščenosti v dohodkovni razred. Starši z najnižjimi dohodki ste plačila oproščeni, starši z najvišjimi dohodki pa plačate 77 % cene programa. Celotno tabelo lahko najdete v 24. členu ZUPJS. Starši, ki bivajo v študentskem domu Rožne doline v Ljubljani, imajo možnost svojega otroka vpisati v Viški vrtec, kjer ob vpisu prejmejo tudi določene ugodnosti.
Starševski dodatek je denarni prejemek, ki ni pogojen s socialnim položajem družine, ureja pa ga Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih-1 (ZSDP-1). Pripada osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila. Glede na to, da je prispevek namenjen študentskim družinam ter da študenti ponavadi niso zaposleni ter posledično zavarovani po ZSDP-1, so načeloma do starševskega dodatka upravičeni. V primeru da so zaposleni pa lahko uveljavljajo starševsko nadomestilo. Gre torej za dve različni pravici s podobnim poimenovanjem, zato ju ne gre mešati. Pravica lahko pripada enemu izmed staršev ter največ 365 dni od otrokovega rojstva. Zato je dobro, da se za njo zaprosi preden je otrok rojen, da bo pripadala od začetka otrokovega rojstva. Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77. dnevu pa imata pravico do starševskega dodatka oba starša, vendar ga lahko uveljavlja samo eden. Tisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Starševski dodatek znaša 402,18 evrov mesečno za otroke, rojene po 1. 1. 2021.
Pomoč ob rojstvu otroka pripada materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Je pravica, urejena v ZSDP-1. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Lahko se dodeli tudi v obliki posebnega, že pripravljenega paketa. Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti. Vrednost pomoči je 350,00 evrov za otroke, rojene po 1. 1. 2021.
Gre za dodatek, predviden v ZSDP-1. Dodatek znaša 102,40 EUR mesečno, v določenih primerih tudi 204,80 EUR. Uveljavlja ga lahko eden izmed staršev, če ima otrok v Sloveniji stalno prebivališče ter potrebuje posebno nego zaradi bolezni, okvar in podobno.
Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Kljub vsemu pa jo je lažje prejeti, če je v družini dodatni član po rojstvu otroka, saj se celotni dohodek pri ugotavljanju socialnega položaja deli z večjim številom oseb in je posledično nižji. Pogoji za pridobitev državne štipendije so določeni v Zakonu o štipendiranju-1 (ZŠtip-1), kjer gre bolj za pogoje, vezane na študij ter v ZUPJS, kjer je opredeljen materialni cenzus kot dodatni pogoj za pridobitev državne štipendije. Za pridobitev državne štipendije tvoj oziroma dohodek tvojega gospodinjstva, ne sme presegati 680,56 EUR na osebo. Določitev dohodkovnih razredov in pripadajoča višina državne štipendije je prikazana v tabeli na spletni strani. Ob vsem napisanem je pomembno poudariti tudi, kako je s prejemanjem štipendije v času, ko mamica koristi dodatno študijsko leto zaradi materinstva. To vprašanje ureja ZŠtip-1 v 87. členu, ki omogoča podaljšanje štipendijskega razmerja in prejemanje štipendije za eno študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva ali drugih upravičljivih razlogov (zdravstveni razlogi, izjemne družinske in socialne okoliščine, višja sila). Pri tem je potrebno opozoriti, da zaključnega letnika kot tudi dodatnega (absolventskega) leta ni mogoče ponavljati, kar pomeni, da lahko študentkam, ki rodijo v zaključnem ali absolventskem letu štipendijsko razmerje zgolj miruje in se štipendija ne izplačuje. DSP: Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ves čas nahaja informacija o trenutnem minimalnem dohodku v Sloveniji. Gre za dohodek, ki je po oceni države potreben, da lahko posameznik preživi. Osnovni znesek  trenutno znaša 402,18EUR, je pa njegova točna višina odvisna od vrste družine. Kakšna je višina, lahko preverite v tabeli, ki jo najdete na isti povezavi. Podrobneje denarno socialno pomoč urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ZUPJS. V primeru da posamezna družina mesečno prejme manj dohodka, kot je ocenjeno, da ga potrebuje za preživetje, je upravičena do denarne socialne pomoči. Njena višina predstavlja razliko med ocenjenim minimalnih dohodkom ter dohodkom, ki ga dejansko prejema.

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ves čas nahaja informacija o trenutnem minimalnem dohodku v Sloveniji. Gre za dohodek, ki je po oceni države potreben, da lahko posameznik preživi. Osnovni znesek se trenutno giblje okoli 288 EUR, je pa njegova točna višina odvisna od vrste družine. Kakšna je višina, lahko preverite v tabeli, ki jo najdete na isti povezavi.

Podrobneje denarno socialno pomoč urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ZUPJS.

V primeru da posamezna družina mesečno prejme manj dohodka, kot je ocenjeno, da ga potrebuje za preživetje, je upravičena do denarne socialne pomoči. Njena višina predstavlja razliko med ocenjenim minimalnih dohodkom ter dohodkom, ki ga dejansko prejema.

Dohodninska olajšava, o kateri je govora na tem mestu, je olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Uveljavlja jo lahko eden izmed staršev za otroka, ki ga je v preteklem letu tudi dejansko preživljal, znaša pa 2.436,92 EUR na letni oziroma nekaj več kot 203 EUR na mesečni ravni. Urejena je v Zakonu o dohodnini-2 (ZDoh-2).

Študentje se lahko kadarkoli obrnete tudi na nekatera društva, dobrodelne organizacije, fundacije ter zavode, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. To so:

Vsekakor pa ne pozabite preveriti na spletni strani občine, kateri pripadate, ali morda ponuja kakšno posebno občinsko pomoč za novopečene mamice in očke. Teh je namreč kar nekaj. 🙂

PRIMER IZRAČUNA VSEH DODATKOV DNE 17. 2. 2021
Izračun je zapisan za primer dveh študentov, ki prejemata štipendijo in nimata drugih dohodkov (oz spadata v najnižji dohodkovni razred):

MESEČNI DOHODKI:

  • Državna štipendija: 194,56 EUR na študenta (osnovna, brez dodatkov)
  • Otroški dodatek: 117,05 EUR za prvega otroka (prejema samo mama)
  • Starševski dodatek: 402,18 EUR za otroka rojenega po 1.1.2021 (prejema samo mama, eno leto od rojstva otroka)

ENKRATNI DOHODKI:

  • Enkratna pomoč ob rojstvu otroka: 350 EUR za otroka rojenega po 1.1.2021 (prejme samo eden izmed staršev)
  • Občinska denarna pomoč ob rojstvu otroka: 100-500 EUR (odvisno od občine, prejme samo eden izmed staršev)

Članek s podobno vsebino: PAPIROLOGIJA OB ROJSTVU OTROKA

 

Preberi še

Revija Jana – Članek o Študentskih mamicah

Leave a comment

Članek o študentskih mamicah je bil objavljen v reviji Jana, 14. 3. 2017, besedilo je napisala Ksenija Sedej

Ana (študentka razrednega pouka): Otroka sva si oba z možem želela in od vedno so mi bile všeč mlade mame, polne energije. Malo naju je zavirala le ideja o potovanju, brezskrbnih dogodivščinah. Ker pa za take podvige nisva imela dovolj denarja, sva se odločila, da bova potovala, ko bova starejša – zdaj, ko sva mlada pa imejva otroke, da bodo ti čim prej samostojni (smeh). Še preverila sva, kako nama bo finančno uspelo in se odločila, da dava življenju priložnost.

Eva (študentka na medicinski fakulteti): Že kot majhna sem govorila, da se bom hitro poročila in imela otroke. Z Davidom sva si tega oba želela. Ni mi šlo toliko za to, da bi si ekskluzivno želela biti študentska mama. Zakonsko življenje, družino in otroke sem pač postavila na prvo mesto in tako je vse prišlo ravno pravi čas, pa tudi če bi to bilo v 1. letniku faksa ali v času pripravništva. Zdaj ugotavljam, da je glede na mojo izbiro poklica najbolje imeti otroke že kot študent, ker še ni toliko neodložljivih službenih obveznosti.

Petra (študentka računalništva in informatike): Z možem sva se o otrocih pogovarjala že na začetku najine »hoje«. Želela sva imeti otroke takoj, ko bova zanje pripravljena in za njih lahko skrbela. Jaz sem imela možnost izbire, da me v službi nekaj mesecev pred porodom zaposlijo ali pa ostanem študentka. Preračunala sem in ugotovila, da se mi finančno veliko bolj splača ostati študentka še eno leto. Sicer pa sama sebe ne štejem med ekstra mlade mamice (smeh).

Plusi in minusi

Ana je mamica eno leto, Petra štiri mesece, Eva pa dva meseca. Kako je po dosedanjih izkušnjah biti študentska mamica? Vse tri pravijo, da je fajn! »Si mlajši, ne kompliciraš, imaš manj obveznosti – npr. službenih, ki jih je težje opustiti, kot prostočasne (bolj svobodno razpolagaš s svojim časom), imaš več energije, bolj si ustvarjalen, potrpežljiv, tveganje za zaplete v nosečnosti in genske mutacije ploda je manjše … ne razmišljaš kaj vsega po mnenju drugih z otrokom ne bi smel početi, ampak preprosto slediš občutku.
Profesorji, sošolci so navadno do ‘nosečk’, mamic zelo prijazni in ustrežljivi, marsikaj se lahko dogovoriš. Tudi prijatelji,
sorodniki, znanci mladim mamam zelo radi priskočijo na pomoč in nam ponudijo obleke, vozičke, plenice.« Petra je povedala, da na primer tri mesece in pol ni rabila kupiti niti ene plenice, ker so ji vse prinesli obiski. Punce pravijo, da je po njihovih izkušnjah najlepše to, da imaš v tem času zelo velik (verjetno v življenju največji) krog prijateljev, ki so že v nosečnosti s tabo, se veselijo, pričakujejo, te razvajajo. »Nikoli nismo občutile obsojanja ali zgražanja, češ da smo neodgovorne. Najtežje je pa sesti za knjige, ko bi se tvoj otrok s tabo igral, se pestoval, ti pa moraš nekaj narediti za faks,« pojasnijo.

Kako je pa bilo pred 25 leti?

Tudi 47-letna Štefka Mihalič, mama študentske mamice Petre, je bila mlada, ko je povila svojega prvo deklico (danes skupno 4 otroke). Stara je bila 22 let in 10 mesecev. »Petro sem rodila 9 mesecev po poroki, bila je zaželen in načrtovan otrok.« A Štefka Mihalič ni bila »klasična« študentka mamica. »Po končani srednji ekonomski šoli sem se zaposlila, ker mi starši zaradi nizkih dohodkov niso mogli omogočiti študija na fakulteti. V istem letu sem se ob delu vpisala na Ekonomsko fakulteto v Mariboru, ki je imela enoto v Novem mestu. Za študij ob delu je bilo treba plačati šolnino. Prvo leto sem jo plačala sama, potem pa mi je stroške šolnine krilo podjetje. Poleg službe sem hodila na predavanja, ki so bila ob petkih in sobotah v Novem mestu, če nisem opravila vseh obveznosti v rednem roku, sem imela izpite v Ljubljani, Celju oziroma Mariboru. Takrat smo šli na izpit trije. Petro sem še dojila. Ko sem bila na izpitu, jo je mož vozil v vozičku,« se spominja Štefka. »Bila sem zaposlena mamica, ki je vstajala zjutraj ob 4. uri in se učila za izpite, bila ob petkih in sobotah na predavanjih in iskala vsako prosto minuto na študij. Seveda vseh obveznosti nisem opravila v rednih rokih in sem študij podaljšala. Poleg mene je ob delu študiral tudi mož. Vendar sva ugotovila, da to ne bo šlo. Zato sva se odločila, da naprej študij končam jaz. Potem še on. Tako sva drug za drugim diplomirala na pravi stopnji, potem še na drugi,« razloži. »Bilo je izjemno lepo! Vsekakor je bilo tudi težko. Ko sem planirala, da se bom zjutraj učila, se je zbudila tudi hčerka in s študijem ni bilo nič. Opraviti je bilo treba vsa gospodinjska opravila, urediti vrtiček itd.« Štefka nam je povedala, da kakšnih koli ugodnosti ni iskala oziroma ni niti vedela zanje. »Stroške šolnine mi je krilo podjetje, omogočilo mi je tudi en dan izredno plačanega dopusta za vsak opravljen izpit.«

Ugodnosti za današnje starše študente

Pa se vrnimo v sedanjost. Zdaj imajo študentje le z nekaj kliki na voljo vse informacije glede ugodnosti, ki jim pripadajo. Vsem študentskim mamam in očetom v Sloveniji pripada dodatno študijsko leto, dodatni študentski boni, subvencionirano bivanje, državna štipendija. Nekatere ugodnosti ali denarne pomoči ponujajo tudi različna društva ali klubi študentskih družin. Kot vsem ostalim mamicam pa pripada tudi: otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, pravica do znižanega plačila vrtca, denarna socialna pomoč, dohodninska olajšava. Raziskale pa so tudi, da kar se študija tiče, je študentskim staršem glede na dodatne ugodnosti najbolj prijazna Univerza v Mariboru. »Finančno pa smo se osamosvojili že s poroko, še vedno pa so naši starši zelo skrbni in nam včasih pomagajo s kakšnim zabojem domače hrane ali nam plačajo kakšno stvar, ki si je sami ne bi privoščili,« razložijo mlade mamice.

Sodobne mamice, ki blogajo

Ker so Ana, Eva in Petra trenutno v dodatnem/absolventskem letu, ki jim kot študentkam pripada, imajo ob večerih namesto za študij, čas za blog. Zakaj so se odločile zanj? »Ker smo ugotovile, da je na internetu težko zaslediti kakšno lepo zgodbo slovenske študentske družine. Želele smo mladim pokazati, da je naše življenje polno, zanimivo, zabavno, kdaj pa tudi naporno in da je odločitev za otroka vedno lepa odločitev, ne glede na mladostniško svobodo in finančno preskrbljenost. Ob enem pa smo želele študentskim mamam priskočiti na pomoč in zbrati na eno mesto vse pravice, ugodnosti, papirje, formalne obveznosti. Blog pišemo, ko zmoremo, ne objavljamo vsakodnevno in prav zato smo tri, da se pisanje malce razporedi. Poleg tega marsikatero objavo napiše še kdo drug: očka, ginekologinja, prijateljice …«

Tri študentske družinice.

Preberi še

Ugodnosti študentskih mam (in očkov) na faxu

Leave a comment

piše: mamica Ana

Mamicam študentkam (in očetom študentom) pripadajo na faxu določene ugodnosti, vendar so te večinoma odvisne od univerze, včasih tudi od fakultete. Zbrale smo osnovne informacije za Ljubljansko, Mariborsko univerzo in Univerzo na Primorskem. Če pa imaš ti še kakršnokoli (preverjeno) informacijo, bomo vesele, če jo deliš z nami. 🙂

Zakon o visokem šolstvu (ta velja za vse slovenske študente):

  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (70. člen ZVis)

V praksi pa lahko dobiš celo dve leti podaljšanega statusa. Prvo iz zgoraj omenjene pravice, za drugo pa lahko zaprosiš za podaljšanje statusa zaradi upravičenih razlogov – to pa se vsaka fakulteta posebej odloči, ali materinstvo spada pod upravičene razloge. Poskusiti ni greh. 😛

Univerza v Ljubljani

  • Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice. (153. člen)
  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. (239. člen)

Vir: Statut UL

Univerza v Mariboru

  • Izjemna odobritev vpisa študenta v višji letnik z manjkajočimi obveznostmi, skladno z 85. člena Statuta UM, ob pogojih, da: obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, ter ima izpolnjene obveznosti, za katere članica določi, da brez njih izjemno napredovanje ni mogoče in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil,
  • ponavljanja letnika študenta z opravljeno manj kot polovico obveznosti, skladno s 121. členom Statuta UM in ki ima izpolnjenih najmanj 15 ECTS,
  • podaljšanja statusa študenta.

Vir: Statut UM in Merila za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov

Študent, ki pridobi poseben status (upravičeni razlog je tudi materinstvo, ki se izkazuje z izpiskom iz rojstne matične knjige za otroka (za otroke stare do 1 leta)), skladno s tem pa so mu omogočeni posebni pogoji izobraževanja, mora izpolnjevati vse obveznosti, ki jih predvideva študijski program, pri čemer so mu omogočene naslednje pravice:

  • pravico do zmanjšanja obvezne prisotnosti in opravičene odsotnosti za študijske obveznosti v dogovoru z nosilcem predmeta,
  • pravico do naknadnega opravljanja vaj, oddaje in predstavitve seminarskih nalog, sprotnega preverjanja znanja ipd.,
  • pravico do opravljanja izpitov izven razpisanih izpitnih rokov v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru,
  • pravico do ponavljanja letnika in izjemnega napredovanja v višji letnik ter podaljšanja absolventskega staža do enega leta zaradi opravičljivih razlogov ob izpolnjevanju pogojev, določenih s Statutom UM in študijskim programom.
  • Študenti dobijo pravico iz zadnje alineje na osnovi pisne prošnje, ki ji kot dokazilo priložijo odločbo o posebnem statusu.

Vir: pravilnik o študentih s posebnim statusom UM

Univerza na Primorskem:

  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. (169 člen)

Vir: Statut UP

Preberi še