Življenje brez avta

piše:mamica Ana

Pred letom in pol smo bili na počitnicah na Danskem in navdušili smo se nad kolesarskim življenjem. Pa ne samo to, takrat sva začela razmišljati o življenju brez avtomobila. Ker, če tam gor ljudje, družine (ki imajo mnogo več denarja) živijo tako, zakaj ne bi zmogli tudi mi. Premamila naju je ta preprostost, neodvisnost od vremena, pripravljenost, izziv, vsakodnevne dogodivščine. Saj zadnje dvoje v veliki meri poganja kri po najinih žilah. 🙂

Lansko jesen sva tako vrnila avto, ki sva ga imela na posoji in kupila prikolico, v kateri se lahko peljeta dva otroka. Postali smo kolesarska družina. V dežju, snegu, soncu. In po 8 mesecih uporabe mi je še vedno vsaka vožnja s prikolico dogodivščina zase. V prikolico se ne moreš tako zdolgočaseno vsesti, kot se vsedeš v avto. V avtu nikdar ne uspem tako prevetrit misli, kot jih na kolesu. Pa koliko otroških zvedavih oči vidim, in navdušenih krikov “jaz bi tudi”. Da se mi včasih kar zazdi, da imamo prav privilegij, da imamo prikolico namesto avta. 🙂

No, saj enostavno res ni. Sploh, ko se kam mudi in moram še 100 stvari prikolipit, pripet, preden se odpeljemo. Ali pa, ko je treba gonit v hrib. In seveda, ko bi radi šli kam dlje. No, takrat si lahko sposodimo avto od Klemnovih staršev.  Brez tega luksuza bi težko pisala o življenju brez avtomobila.

Ko bomo nekega dne imeli avto pa si želim, da bi znali še vedno, kljub dežju, čez kavbojke obleči nepremočljive hlače in jakno, sesti na kolo in se odpeljati. Čeprav nas bo avto čakal na suhem, v garaži. Ker je življenje na kolesu posebno doživetje. In ker s tem nekaj malega naredimo za našo ljubo Zemljo. In za svojo rit. 🙂


Preberi še