Oznaka: gluhi otroci

znaki_naslovna

Povedati želim, pa ne morem.

Leave a comment

Pišeta: mamica Ana in študentka Sara Trošt

Načeloma nisem človek, ki se rad uči novih stvari, raziskuje, eksperimentira, ampak kot sem že večkrat povedala, se z otrokom marsikaj spremeni. 🙂 Dnevi postanejo malo bolj enolični in vsaka sprememba je dobrodošla. Zato sem začela  malo – recimo temu – eksperimentirati.

V prvem, dojenčkastem obdobju, sem se igrala z različnimi “mobili” in opazovala, kaj Klara boljše vidi, čemu se bolj nasmeje (velikim ali manjšim likom, krogom ali črtam …). Potem sem začela uvajati hrano po sistemu Baby lead weaning (o tem sem že pisala tu: link). Izmišljevala sem si recepte za polpete, pekla zelenjavne in polentaste muffine. Trenutno pa eksperimentiram na dveh področjih: Opazujem kaj že lahko prepleza, ali zmore po stopnicah brez da bi se držala ograje, ali ji uspe potiskati poganjalčka po klančini navzdol in podobno, da dobim svojo dozo adrenalina. 😉 Drugo področje trenutnega eksperimentiranja pa je Baby signs ali otroška znakovna govorica, kateri je tudi namenjena tale objava.

Moja laična razlaga kaj je to: Po enem letu starosti otrok že ogromno stvari razume in želi nekatere stvari tudi že povedati, vendar ne zmore, to pa jih jezi. In ker lahko to obdobje (preden spregovorijo) traja tudi eno leto, jim lahko pomagaš tako, da jih nekaj osnovnih besed naučiš “povedati” z znaki. Na internetu sem zasledila to metodo in kar nekaj pozitivnih izkušenj mamic. Zdelo se mi je zabavno in sem začela najprej z znakom za pitje (s prstom narediš jamico v lice) ter znakom za še (s prstom se dotakneš dlani). To sva trenirali kakšna dva meseca, brez efekta. Nekega dne pa se na kavču preganjava, sedi mi na trebuhu, jaz pa jo gugam in pojem Diči diča. Ko končam jo vprašam če bi še, a ne nadaljujem takoj, ker sem že malo utrujena. V tistem trenutku pa Klara počasi iztegne svoj prst in z njim pokaže v dlan. Juhuu, šeeee! Potem je kmalu osvojila še nekaj ostalih znakov. Sama se ob takem učenju res zabavam, seveda pa največ prispeva k temu Klara, ki se tako pridno uči. 🙂

Ko je Sara, dobra prijateljica moje sestre, izvedela, da se to učiva, je bila čisto navdušena in me spodbudila k nadaljevanju. Poslala mi je še nekaj literature ter napotkov o tej metodi.

Zakaj je ta metoda tako super in kaj več o njej, pa vam je v spodnjem zapisu povedala  Sara, študentka logopedije in surdopedagogike:

Ko ljudje komuniciramo, uporabljamo kretnje. Dojenčki in malčki niso nobene izjeme, saj pričnejo že takoj po rojstvu z odraslimi komunicirati prek joka, očesnega stika, kasneje s premikanjem glave in oči ter oglašanjem. Med 9. in 12. mesecem pričnejo otroci v komunikaciji uporabljati tudi kretnje. Seveda gre za naravne kretnje, ki si jih sami izmislijo (npr. Če česa nočejo, odmaknejo glavo. Ko se poslovijo, pomahajo. itn.) (Vrtačnik P, 2013).

Naravne kretnje so sestavni del komunikacije. Pozitivne učinke pa imajo tudi naučene kretnje, sploh za gluhe in naglušne otroke, saj jim le-te predstavljajo materni jezik. Za gluhe in naglušne otroke je zelo zaželeno, da začnejo čim prej z učenjem in usvajanjem znakovnega jezika, saj na tak način razvijajo svojo komunikacijo. Znakovno sporazumevanje pa ima veliko pozitivnih učinkov tudi za slišeče otroke.

Znakovno sporazumevanje z malčki je učenje malčkov (zelo preprostega) znakovnega sporazumevanja, ki omogoča lažjo komunikacijo med njimi in starši.  

Z znakovnim sporazumevanjem za malčke se je pred petnajstimi leti prva pričela ukvarjati Linda Acredolo, potem ko je opazovala svojo hčerko uporabljati spontane geste. Skupaj s sodelavko Susan Goodwyn sta napisali knjigo »Baby Signs«, v kateri sta zapisali kretnje in navodila za starše, kako nas svoje otroke učijo znakovnega jezika. Kretnje v njuni knjigi so zelo podobne ameriškemu znakovnemu jeziku, le da so poenostavljene.

Kaj znakovno sporazumevanje omogoča malčkom:

  •  boljšo komunikacijo med njimi in skrbniki (manj stresa na obeh straneh);
  •  spodbujanje kognitivnih zmožnosti (višji IQ, koncentracija, zaznavanje in obdelava informacij, intelektualne sposobnosti itn.);
  • razvijanje socialnih veščin;
  • boljšo čustveno stabilnost;
  • boljšo samozavest;
  • jezikovno ustvarjalnost;
  • hitrejši razvoj govornega jezika;
  • krepitev že razvitih jezikovnih spretnosti;
  • hitrejše razvijanje prostorskega dojemanja;
  • boljše in lažje izražanje čustev;
  • boljše ustvarjalno mišljenje;
  • otrok se počuti bolj zadovoljen in uspešen;
  • otrok se uči elemente drugega jezika, ki je formalno in nacionalno priznan;
  • otrok izboljša zgodnje spretnosti pismenosti itn. (Domicelj M. idr., 2012).

Ali znakovno sporazumevanje z malčki negativno vpliva na govorni razvoj otroka? Odgovor je NE. Kot sem že omenila znakovno sporazumevanje spodbuja govorni razvoj. Kretnja podpira govor.

Osebno se mi zdi znakovno sporazumevanje za malčke zelo luštna in zabavna zadeva, ki poleg tega, da omogoča boljšo komunikacijo in govorni razvoj, staršem nudi enkratno priložnost, da bolje spoznajo svojega otroka in se z njim tudi bolj povežejo.

Opozorila pa bi na to, da se otroke k učenju znakovnega sporazumevanje ne sme siliti in mora to učenje potekati skozi igro na zabaven in sproščen način. Menim tudi, da se vsi otroci ne želijo oz. ne zmorejo naučiti znakovnega sporazumevanja in lahko kretnje zavračajo, zato se jih k temu ne sme siliti. Če otroci nimajo želje po znakovnem sporazumevanju ali imajo težave pri učenju znakovnega sporazumevanja, to ne pomeni, da bodo imeli težave na govornem področju.

Znakovno sporazumevanje pozitivno vpliva tudi na starše, saj svoje otroke bolje razumejo, zato lahko hitreje zadovoljijo njihove potrebe in so manj pod stresom J.

Znakovno sporazumevanje z malčki je zelo razvito v Veliki Britaniji in ZDA, pri nas pa se je pričelo razvijati šele pred kratkim. Glavni namen strokovnjakov, ki so pričeli z razvijanjem znakovnega sporazumevanja za malčke je otrokom od 6. meseca naprej omogočiti bolj kvalitetno komunikacijo (Domicelj M. idr., 2012).

Metoda znakovnega sporazumevanja za malčke temelji na znakovnem jeziku države, kjer se metoda izvaja. Tako znakovno sporazumevanje za malčke v Sloveniji temelji na slovenskem znakovnem jeziku. Primerna je tako za slišeče otroke, kot gluhe in naglušne, saj na tak način pričnejo spoznavati znakovni jezik. Zelo priporočljivo je vključevanje znakovnega sporazumevanja za malčke v vzgojno-izobraževalne ustanove, zlasti, kjer se izobražujejo gluhi in naglušni otroci, še zlasti tisti s polžkovim vsadkom. Za izvajanje metode je potrebno predhodno strokovno usposabljanje (ki je v plačljivo) (Domicelj M. idr., 2012), lahko pa se tega lotite tudi sami, kot je to storila Ana.

Obstaja več sorodnih programov za učenje znakovnega sporazumevanja z malčki: Baby Sign Language, Baby Signs in Tiny Signers. Vsi omenjeni projekti imajo enak cilj in sicer poučevanje dojenčkov in malčkov znakovnega sporazumevanja z uporabo prirejenih kretenj slovenskega znakovnega jezika.

Če vas ta tema še bolj zanima, priporočam, da si preberete oz. pogledate naslednje prispevke, posnetke:

Viri:

Acredolo, L. in Goodwyn, S. (2002). Baby signs: how to talk with your baby before your baby can talk. New York: Contemporary books.

Baby Sign Language. Pridobljeno 23. 12. 2016, s spletne strani: http://www.allsands.com/Kids/Education/babysignlangua_rql_gn.htm  

Domicelj, M. idr. (2012). Znakovno sporazumevanje z dojenčki in malčki: priročnik. Ljubljana : Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana

Vrtačnik, P. (2013). Razvoj govora od rojstva do drugega leta starosti. Pridobljeno 15. 12. 2016, s spletne strani: https://www.zd-lj.si/zdlj/images/stories/dokumenti/Razvoj%20govora%20od%20rojstva%20do%20drugega%20leta%20starosti.pdf

Preberi še