Živijo oktober!

Piše mamica in nosečka Helena

Novo študijsko leto, novo znanje, novi prijatelji in nove dogodivščine. Vedno se veselim začetka študijskega leta, ker prinaša mnogo vznemirljivih reči.

Priložnosti za nov začetek ni nikoli preveč.

Že lani bi morala ponovno vstopiti v predavalnico in začeti s predavanji, ampak žal ni bilo tako. Veliko časa sem potrebovala, da sem se sprijaznila s situacijo in poiskala pozitivne plati celotne zgodbe. Tisti, ki ste bili na tej poti z menoj, veste, da mi ni bilo lahko. Ampak sem odžalovala, uredila misli, sprejela situacijo in sedaj grem naprej.

Čeprav bo letošnje leto prineslo mnogo negotovosti, skrbi in prilagoditev, se ga zelo veselim.

V našo družinico prinaša tudi novega družinskega člana. Neizmerno smo ga veseli. 🙂

Kljub temu, da bo prišel morda kakšen mesec prezgodaj, kot sva ga (skrbno in razumsko 🙂 ) načrtovala, trdno verjamem, da je moralo biti tako . 

Hvaležna sem, da sem lahko mami in hvaležna sem, da v meni raste novo življenje. Novo bitje, ki bo imelo svoj karakter, želje, potrebe, voljo in svoj glas.

Komaj čakam, da spoznam, kakšne spremembe bo prineslo v naša življenja, kako se bo Lara odrezala kot starejša sestrica in s katerimi izzivi se bomo srečevali. In vesela sem, da bom del te poti lahko delila tudi z vami.

Vsem študentom želim uspešen začetek študijskega leta in naj bodo izzivi, ki vas ločijo do cilja, kar najbolj koristni, in jih boste premagovali kot pravi zmagovalci!

Prenova študentskega stanovanjca

Piše: očka Kristjan

Ko smo v nedeljo v naše majhno stanovanje pripeljali stolček za hranjenje, sem dojel, kako velike spremembe so se zgodile, odkar naju v najinem domu razveseljuje mala Julija.

Že ob novici, da bom postal oče, se mi je zazdelo, da se bo stanovanje s prihodom otroka popolnoma spremenilo. Po glavi so mi letele misli o vsem, kar bomo morali kupiti za novega člana družine. A kaj kmalu sem se pomiril, saj je moja mami večino otroških stvari, ki so ostale od moje devetletne sestrice, shranila za vnuke. Pa vendar sva pred rojstvom Julije s Petro kar nekaj postorila po stanovanju. Preko bolhe sem kupil veliko omaro, saj se mi je zdelo, da z otrokom pride tudi veliko oblačil. Še posebno zato, ker otrok hitro raste in moraš v omari imeti prostor za ravno prav velika oblačila, tista, ki so otroku že premajhna in tista malo večja, ki pridejo na vrsto nekoliko kasneje. Najin študijsko – pisarniški kotiček je zamenjala udobna posteljica, pred njo pa se sedaj nahaja še blazina, na kateri se Julija že precej hitro obrača.

Ker otroci veliko oblačil umažejo, sva že pred rojstvom vedela, da brez sušilnega stroja v tako majhnem stanovanju ne bo šlo. Še posebno zato, ker sva pred tem sušila na dveh stojalih, ki sta zavzela skoraj celotno stanovanje, ki je bilo prav zaradi tega ves čas polno vlage. Sušilni stroj sem postavil med hodnik in kuhinjo, preko njega pa po meri naročil dodatni kuhinjski pult.

Ker imamo majhno kopalnico v katero težko vstaviš še kaj novega, je bila edina rešitev za previjalno mizo po merah naročena lesena konstrukcija za na pralni stroj. Dodala sva ji še velik spodnji predal, v katerem je spravljeno veliko pripomočkov.

Ko sva preurejala najino stanovanjce sva imela v mislih, da se ne odpoveva vsemu, kar sva že imela. Tako sva sprejela nekaj manjših kompromisov in iz troseda je nastal dvosed, kuhinjska miza pa je postala tudi pisarniški kotiček.

Najino stanovanje se spreminja iz meseca v mesec in obiski so navadno navdušeni, saj vsakič mislijo, da so prišli v čisto novo stanovanje. 🙂

Preberi še