all inclusive

Priporočamo: brezplačni all inclusive hotel

Piše: mamica Petra

Letošnje prvomajske počitnice smo preživeli tako, kot preživimo večino počitnic. Nekaj dni pri mojih starših v Novem mestu, nekaj pa pri Kristjanovih v Bohinju.

Sama se obiskov pri obeh družinah izredno veselim, čeprav je nenehno pakiranje, zlaganje v avto, iz avta in iskanje stvari po potovalkah za naju velikokrat stresno. Kljub temu, da sva to storila že neštetokrat.

Meni so obiski pri starih starših res všeč. Kar naenkrat ne rabiva s Kristjanom sama pripravljati vseh obrokov, pomivati posode in paziti na obe deklici. Glede na to, da sta obe najini primarni družini tako številčni, se je v tem tednu velikokrat zgodilo, da je na primer kosilo pripravil moj oči, posodo sta pospravili sestri, mami je v naročju zibala Rebeko, bratec pa se je igral z Julijo. In jaz sem brez dela sedela na kavču in začudeno opazovala situacijo.

V resnici mi v našem mariborskem domu prav nič hudega. Če mi ne uspe skuhati kosila, ga naročim na študentske bone, ali pa pripravim tisto, kar imam zamrznjeno v skrinji. Tudi Julija se doma sama zaigra in je ne rabim animirati, ko dojim Rebeko. Pa vendar je v našem malem domu to težje kot v dnevnih sobah najinih staršev, ki so večje od celotnega najinega stanovanja. Tokrat sem domov prišla celo z opranimi potovalkami oblačil. To je olajšalo naše življenje v Mariboru, ker so temparature v stanovanju že sedaj okoli 26 stopinj, pralni in sušilni stroj pa jih dodata še nekaj zraven.

Upam, da imate tudi vi možnost takšnega brezplačnega all inclusive hotela z dodatno ponudbo varstva otrok in pranja perila. In končno sem našla eno pozitivno lastnost tega, da smo od obeh družin tako oddaljeni.

Ali je avto res potreben?

Je imeti avto nuja ali luksuz?

Piše: oče Kristjan

Ko sem v preteklih dneh našega jeklenega konjička odpeljal na letni tehnični pregled, k serviserju na redni servis ter ga ponovno registriral in zavaroval, se mi je denarnica ponovno stanjšala. Če pogledamo realno, je avto drugi največji strošek, ki bremeni letni družinski proračun, takoj za stanovanjem, brez katerega vemo, da ne moremo prespati niti ene mirne noči v topli postelji. Pa je avto zares potreben v študentski družini, ki še nima rednih stalnih prihodkov?

Če na grobo ocenim, se naš proračun mesečno zmanjša za cca 200€, če seveda upoštevam gorivo za 30. 000 kilometrov letno in vse stroške, brez da pomislim na to, da se na avtu seveda še kdaj kaj pokvari. In ja, številke res niso majhne. Dobro, da smo si kar nekaj potnih stroškov zmanjšali s ponujenimi prevozi na prevozi.org. Ker s Petro študirava v Mariboru in sva od obeh družin oddaljena več kot 100 km, sva si težko predstavljala skupno življenje brez avtomobila. Dokler sva bila še sama, je bilo vse bolj enostavno. Lahko bi skočila na avtobus, preživljala dolga potovanja na Slovenskih železnicah ali pa iskala dogodivščine na že prej omenjenih prevozih.org. Ker pa živimo v centru mesta, nam skoraj nič,  kar bi potrebovala, ni nedosegljivo s kolesom.

Ko je Petra zanosila, pa so se stvari hitro spremenile. Kolo ni več najboljša izbira do več kilometrov oddaljenega študentskega dela, mestni neredni avtobus pa redno odžira živce in trati več časa, ki bi ga lahko izkoristil precej bolje. Odkar smo trije, menim, da je avto za družino, kot smo mi, nuja. Res je, da je otrok na javnih prevozih brezplačen, a v realnem svetu, bi vsi trije za pot od doma do vrtca in nato dalje vsak do svojega študentskega dela porabili ogromno časa. In če po 8 urnem študentskem delavniku slučajno zamuja avtobus ali pa moram vmes na faks? Otroka je potrebno v 9 urah prevzeti v vrtcu. Prav tako verjamem, da bi bil vsak obisk najinih staršev že pravo potovanje s kupi potovalk in otrokom na javnih prevozih. Še vedno pa uživamo, ko skupaj kolesarimo, se sprehajamo in ko sam odhajam na faks s kolesom. Tako da avto ni uporabljen za vsako malenkost. Kljub temu, da našemu prevoznemu sredstvu teče že deseto leto uporabe, ga zob časa še ni načel in se na cesti odreže zares odlično.

Za našo družino je prav zaradi našega stila življenja, oddaljenosti od starih ter prastarih staršev, študentskega dela in popotniškega duha avto nuja in veliko bogastvo. Kljub temu, da je prav zaradi njega finančnega bogastva manj, ga je zaradi naših izletov in obiskov veliko več v srcu.

 

Preberi še

Velika noč

Zakaj praznike prazujeva sama (z Julijo)?

Piše: mamica Petra

S Kristjanom sva oba študenta in zaradi študija živiva v študentskem mestu Maribor. Jaz “originalno” prihajam iz Novega mesta, on pa je z Izlak (ki se nahajajo v bližini Trojan – tam, kjer se ustavite na trojanskih krofih :)) Ne preveč blizu najinih primarnih družin.

Še preden sva zaživela skupaj, sva se odločila, da bova božič in veliko noč preživela sama s svojimi otroki. Razlog za to je, ker bi drugače praznični dan preživela v avtu in kratkih obiskih pri enih in drugih starših. Tako sva se dogovorila, da smo za praznik doma, na praznik, ki sledi božiču (dan samostojnosti in enotnosti) ali veliki noči (veliki ponedeljek) pa gremo obiskat sorodnike ali se dogovorimo in se skupaj z obema družinama povzpnemo na kakšen hrib.

Seveda je veliko lažje, če stari starši živijo v bližini in se lahko na tak praznik podružiš s tistimi, ki ti največ pomenijo. Pa vendar sva sedaj, ko imava še hčerko, hvaležna, da smo lahko dva dni v letu cel dan skupaj, jemo mojo nekoliko zažgano potico, premalo soljen kruh, se včasih malo skregamo, hitro pobotamo, igramo družinske igre in se počutimo kot prava družina. Naslednji dan pa seveda popravimo okus po zažgnem ob polno in slastno obloženih mizah najinih staršev in starih staršev.

Preberi še