Za koga in zakaj pišemo blog?

Piše: mamica Petra

Ko smo našo Študentsko mamo prvič delile z javnostjo, nismo točno vedele, kdo bo bral naše objave. Če sem iskrena, sem takrat mislila, da je v Sloveniji okoli dvajset študentskih mam. Sčasoma pa sem ugotovila, kako zelo sem se zmotila, in da nas je veliko več.

Za koga pišemo?

V prvi vrsti smo začele pisati zase. Ugotovila sem, da z blogom svoje materinstvo nekako ovrednotim. S tem ko napišem članek,  tudi sama premislim, ali sem nekaj storila prav ali bi mogoče naslednjič storila kako drugače. Ko se srečujem z vsakodnevnimi izzivi, ves čas razmišljam, kaj mi veli srce in ne, kaj bi v tem trenutku naredila popolna mama.

Kot drugo pišemo za tiste, ki so v podobni situaciji kot me. Na enem mestu smo želele zbrati ugodnosti, ki nam pripadajo, nasvete, kako se spopasti s papirologijo in podobno. Na internetu namreč ni bilo napisanih pravic, ki ti pripadajo, če sta na primer oba starša študenta. Tu gre seveda največja zahvala naši pravnici Alji Šiška in Študentski svetovalnici, kjer vedno preverimo pravilnost naših zapisov.

Kot tretje pišemo za vse, ki nam povedo, da z veseljem berejo naše zapise. Pravijo, da si nabirajo informacij za kasneje. In takih bralcev smo najbolj vesele. Mogoče koga tudi opogumimo, da se za otroka odloči nekoliko prej, kot bi se sicer. Danes namreč situacija ni enaka kot pred dvajsetimi leti, ko finančno država ni toliko prispevala kot sedaj.

Zakaj še vedno pišemo?

Na internetu smo obstajale en teden. Na Facebooku smo dosegle prvih sto všečkov in mislile smo, da je to vrhunec našega bloganja. V poštni nabiralnik smo dobile sporočilo dekleta, ki je mislila, da je zanosila in je googlala, kaj naj stori. Našla je tudi naš blog in se na podlagi podatkov, ki so govorili o socialni pomoči študentskim mamam, odločila, da če bo test pozitiven, otroka obdrži. Ugotovila je, da je mogoče študirati in hkrati imeti otroka in da to sploh ni tak bavbav. Takrat sem se zjokala. Napisala je, da je ugotovila, da ni vse črno-belo, in da imeti otroka v študentskih letih ni nujno slaba stvar. To nam je dalo zagona, da pišemo še danes. Pišemo seveda o lepih in težkih stvareh, ki se nam dogajajo, tako da si lahko bralec ustvari realno sliko našega vsakdana. Naš poštni nabiralnik je poln vprašanj zaskrbljenih nosečnic, mamic in tistih, ki se za otroka še odločajo. In kar je najlepše, včasih nam piše celo kakšen (bodoči) očka.

Naša družinska, jedilna, študijska, blogerska, igralna, ustvarjalna miza.

Naša družinska, jedilna, študijska, blogerska, igralna, ustvarjalna miza.

Preberi še

 

Kako smo začele pisati blog

Kako smo začele pisati blog?

Piše: mamica Petra

Sedela sem za računalnikom. Bila sem noseča 3 mesece in prebrala sem že vse mogoče članke, ki so govorili o tem, kako se bitje v mojem telesu razvija.

Potem sem v iskalno vrstico vpisala: “študentska mama”. Povezave so me vodile do forumov o neodgovorni mladini in o tem, kako nepremišljena so dekleta, ki zanosijo v času študija. Nisem se predala, iskala sem dalje in v brskalnik vnesla: “planirana študentska nosečnost”. Ponovno nobenega pametnega zadetka. Poskusila sem tudi z iskanjem v angleščini. Dobila sem nekaj simpatičnih zgodb posameznic, kako je lepo imeti otroka v študentskih letih. Oddahnila sem si. V srcu mi je bilo prijetno. Videla sem, da obstajajo lepe zgodbe mam, ki so imele otroke med študijem.

V moji glavi pa je začelo brneti: “Zakaj ne bi tudi v slovenščini imeli kakšne pozitivne zgodbe o materinstvu v študentskih letih, sploh, ker to ni tako redek pojav!

Za tem me je moj racionalni del možganov opomnil: “Študiraš, delaš prek študenta, noseča si! Ne boš imela časa za tak blog!” Ustvarjalni del možganov pa: “Seveda ne boš mogla sama, saj imaš Ano, ona je bolj izkušena na tem področju, saj je že 2 meseca študentska mama!” 😛

Ani sem takoj poslala sporočilo in jo vprašala, če bi imeli blog. Niti trenutek ni razmišljala, takoj je bila za! In zaradi njenega navdušenja nad idejo, je ta zrasel v manj kot mesecu dni – seveda v izpitnem obdobju. 🙂

Ko sem na mariborskih Lampijončkih pila brezalkoholno pivo in se čudila, zakaj Eva ne nazdravlja z alkoholom, sem takoj vedela, da imamo še eno članico v klubu študentskih nosečnic in mam.

In tako je nastal blog. O prvih solzah in odzivih pa v naslednjem zapisu …

Študentske družine

Vseh devet 🙂

 

Preberi še