Za koga in zakaj pišemo blog?

Piše: mamica Petra

Ko smo našo Študentsko mamo prvič delile z javnostjo, nismo točno vedele, kdo bo bral naše objave. Če sem iskrena, sem takrat mislila, da je v Sloveniji okoli dvajset študentskih mam. Sčasoma pa sem ugotovila, kako zelo sem se zmotila, in da nas je veliko več.

Za koga pišemo?

V prvi vrsti smo začele pisati zase. Ugotovila sem, da z blogom svoje materinstvo nekako ovrednotim. S tem ko napišem članek,  tudi sama premislim, ali sem nekaj storila prav ali bi mogoče naslednjič storila kako drugače. Ko se srečujem z vsakodnevnimi izzivi, ves čas razmišljam, kaj mi veli srce in ne, kaj bi v tem trenutku naredila popolna mama.

Kot drugo pišemo za tiste, ki so v podobni situaciji kot me. Na enem mestu smo želele zbrati ugodnosti, ki nam pripadajo, nasvete, kako se spopasti s papirologijo in podobno. Na internetu namreč ni bilo napisanih pravic, ki ti pripadajo, če sta na primer oba starša študenta. Tu gre seveda največja zahvala naši pravnici Alji Šiška in Študentski svetovalnici, kjer vedno preverimo pravilnost naših zapisov.

Kot tretje pišemo za vse, ki nam povedo, da z veseljem berejo naše zapise. Pravijo, da si nabirajo informacij za kasneje. In takih bralcev smo najbolj vesele. Mogoče koga tudi opogumimo, da se za otroka odloči nekoliko prej, kot bi se sicer. Danes namreč situacija ni enaka kot pred dvajsetimi leti, ko finančno država ni toliko prispevala kot sedaj.

Zakaj še vedno pišemo?

Na internetu smo obstajale en teden. Na Facebooku smo dosegle prvih sto všečkov in mislile smo, da je to vrhunec našega bloganja. V poštni nabiralnik smo dobile sporočilo dekleta, ki je mislila, da je zanosila in je googlala, kaj naj stori. Našla je tudi naš blog in se na podlagi podatkov, ki so govorili o socialni pomoči študentskim mamam, odločila, da če bo test pozitiven, otroka obdrži. Ugotovila je, da je mogoče študirati in hkrati imeti otroka in da to sploh ni tak bavbav. Takrat sem se zjokala. Napisala je, da je ugotovila, da ni vse črno-belo, in da imeti otroka v študentskih letih ni nujno slaba stvar. To nam je dalo zagona, da pišemo še danes. Pišemo seveda o lepih in težkih stvareh, ki se nam dogajajo, tako da si lahko bralec ustvari realno sliko našega vsakdana. Naš poštni nabiralnik je poln vprašanj zaskrbljenih nosečnic, mamic in tistih, ki se za otroka še odločajo. In kar je najlepše, včasih nam piše celo kakšen (bodoči) očka.

Naša družinska, jedilna, študijska, blogerska, igralna, ustvarjalna miza.

Naša družinska, jedilna, študijska, blogerska, igralna, ustvarjalna miza.

Preberi še

 

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.