Oznaka: Blog

Reklame na blogu

Ti gredo na živce naše reklame?

Ti gredo na živce naše reklame? Tisti najini zapisi, ki se ne zdijo tako zelo pristni, sploh ko ugotoviš, da smo zanj verjetno dobile kakšen evro? Vem, da ti gredo in nisi edini/edina!

Že itak te povsod bombardirajo z reklamami, televizije prav zaradi teh ne gledaš več, še Facebook postaja dolgočasen zaradi njih! Misliš si: “Pa ne še tu, na tako prisrčnem študentsko-mamastem blogu.”

Globoko vdihni in stopi korak nazaj, poglej na situacijo še z druge strani.

Najprej se spomni, da smo študentski družini, kjer noben od staršev še ni zaposlen, torej poleg štipendije, otroškega dodatka in “porodniške” nimamo rednih dohodkov. Trudimo pa se samostojno preživljati s študentskim delom. Ker sva trenutno obe mami na “porodniški”, denar služita predvsem očeta, ki pa še študirata. Zato sva zelo veseli, če lahko kaj denarja tudi midve doprineseva v družinski proračun.

Sedaj pa ti predstaviva še hiter pogled v virtualni nabiralnik Študentske mame. Dnevno prejemava ponudbe za sodelovanje. Za plačilo ali za kompenzacijo. Take, nad katerimi skačemo od veselja (kot na primer, če bi nam ponudili ta Philipsov sesalnik, ki ga vsi blogerji tako mikavno oglašujejo, pri nas pa smo ugotovili, da sesalec že močno pogrešamo) in take, na katere od nezanimanja še odgovoriti pozabiva. Dobimo ponudbe, ki se skladajo z našim načinom življenja in take, ki se ne ujemajo z najinim načinom življenja in bi najini prijatelji mislili, da naju ne poznajo več (na primer ličila, kremice, vitaminčki, kašice, drage igrače …). Take od velikih podjetij in tiste, ko nam pišejo znanci, prijatelji, ki bi si radi pridobili malo prepoznavnosti. Slovenske in tuje izdelke. Skratka, če rečeva, da 90% ponudb zavrneva, vam nič ne laževa.

Poleg tega imava z blogom tudi stroške, kot na primer gostovanje in vzdrževanje bloga, vožnja na sestanke in dogodke.

Zares radi piševa blog in najraje piševa tiste najbolj pristne objave in veva, da ste takih tudi vi najbolj veseli. Ampak ne zamerite nama tu pa tam kakšne objave v sodelovanju s kakšnim podjetjem. Imejte v mislih, da se trudiva predstavljati izdelke, ki so nama zares všeč in za katere predvidevava, da bi tudi vas utegnili zanimati. In vedite, da smo in bomo o vseh pisale iskreno.

Vedno, prav vedno pa sva veseli vaših komentarjev, predlogov, kritik pa tudi jamranja, češ, zakaj se prodajava za nekaj evrov. Hvala pa tudi za vsako pohvalo in sporočilo, da nas sicer zelo radi berete. To naju najbolj razveseli.

Preberi še

Knjige

Študentske mame blogerke 2. del

Leave a comment

CARICA SVETA

Kateri blog pišeš, koliko si stara, koliko je star tvoj otrok?
Blog Carica Sveta, stara sem 25 let, hčerka Mila je stara 1 leto in pol.

Kaj študiraš?
Študiram fizioterapijo, manjka mi »samo še« diplomska naloga.

Kako usklajuješ študij in materinstvo?
Mislila sem, da bo šlo zlahka. Pa sem se zmotila. Ko imaš otroka, nekako vse ostalo pride prej, vse je pomembneje, vedno nazadnje pomisliš na diplomo. Kar je ena taka lažja katastrofa.

Zdi se mi ironično, da se ne morem spraviti k temu, da do konca napišem diplomo, hkrati pa uživam ob pisanju bloga.

Z Milo sva zaenkrat še doma, in priznam, da je osredotočeno pisanje diplome in študiranje strokovnega gradiva kar zajeten izziv. Blog pišem mimogrede, diplome žal ne.

Zato takrat, ko se počutim posebej produktivno, prosim babi za varstvo, in v tem primeru – ko sem sama s svojimi mislimi in fokusom; nadaljujem s pisanjem naloge.

Kaj želiš sporočiti drugim študentskim mamam?
Svetujem, da poskusiš študij dokončati čimprej. Meni je žal, da nisem v Milinih prvih mesecih dokončala faxa, ko je še tako veliko in mirno spala. Pri malčku je pa že druga pesem.

Prav tako je ključno, kako si organizirati čas. Sicer rutina ubija, ampak v tem primeru – rutina rešuje. Piši ob približno istem času, istih dnevih. Tako se boš lažje »spravila zraven« in tudi za varstvo ne bo takih težav.

Prosi za pomoč. Babi bo vesela, da bo malo več z vnučko, ti pa boš dobila tistih nekaj ur za kvalitetno izkoriščanje časa pred računalnikom.

Bodi samozavestna. Boš dokončala, boš diplomirala, boš uspela. BOŠ. Nisi zguba, si le mama, ki se trudi na vseh področjih, kolikor se pač lahko.

Blog Carica sveta

MAMI NA VRTU

Kateri vlog imaš, koliko si stara, koliko je star tvoj otrok?
Delam vlog Mami na vrtu, stara sem 28 let, otrok je star 3 leta in pol.

Kaj študiraš?
Študiram Družboslovno informatiko na II. Stopnji, manjka mi še magistrska naloga.

Kako usklajuješ študij in materinstvo?
Študij na II. stopnji sem začela ravno, ko sem rodila svojega prvega otroka, zdaj je na poti drugi. Prvo leto sem hodila na predavanja in opravila 4 predmete (dva v zimskem in dva v poletnem semestru), naslednje leto pa še preostalo. Učila sem se, ko je dojenček spal, med predavanji pa sem prosila fanta, da ga je popazil (cca 6 ur med tednom).

Zdaj je Jaka že večji in je v vrtcu zato izkoristim čas, ko je v vrtcu, da postorim čim več – bloganje, služba in delo za fakulteto. Imam pa srečo, ker blogam oz. vlogam na vrtičku z njim oz. montiram zvečer, ko on spi oz. je v vrtcu.

Kaj želiš sporočiti drugim študentskim mamam?
Sem mnenja, da je pomanjkanje časa najboljše, saj se tako bolje organiziraš in dejansko postoriš več. Pravijo, da smo mamice študentke zelo pridne, a to je le posledica tega, da imamo manj časa in takrat, ko ga imamo naredimo več.
Odlično je biti mamica študentka in meni ni žal, da sem se odločila, da sem imela otroka že v študentskih letih.

Vlog Mami na vrtu

Preberi še

študentske mame

Zaradi vas je lažje in bolj “in” bit študentska mamica

Leave a comment

Piše: mamica Petra

V zasebna sporočila na blogu ali socialnih omrežjih dobivamo zanimiva sporočila – nekatera so zabavna, druga imajo bolj resno tematiko. Sporočila so različnih vrst: od pravnih vprašanj, pohval profesorjev, starejših (ne več) študentskih mamic, spodbud aktualnih študentskih mamic, prošenj za izpolnjevanje raznih vprašalnikov za projektne naloge na zdravstvenih ter babiških šolah … Včasih nam kaj napiše kakšen (bodoči) očka, teh smo prav posebej vesele. Dobivamo tudi povabila k sodelovanju s kakšnim medijem, prostovoljnim ali študentskim društvom ali podjetjem. S slednjimi sodelujemo zelo izbirčno, ker pišemo le o stvareh, ki jih dobro poznamo in so primerna za študentski žep ter temu primerno uporabna ter kvalitetna.

Dobimo tudi resnejša vprašanja, kot na primer: kdaj je najboljši čas za imeti otroka, kako prepričati partnerja, da bi imela otroka? Na ta odgovarjamo izredno previdno in brez dokončnega odgovora, saj je to odvisno od partnerskega odnosa in še veliko drugih dejavnikov.

Veliko prijateljev nam v živo pove, kako radi berejo naše članke. Še bolj pa nam je v čast, ko nas na ulici ustavi nekdo, ki ga sploh ne poznamo in pohvali naš blog. Navadno malce zardimo in pomencamo: “Hvala” ker nas je v trenutku nenadnega srečanja nekoliko sram, v resnici pa smo vesele vsake besede iskrene pohvale ali konstruktivne kritike, in zaradi tega vztrajamo na naši poti.

Zavedamo se, da je večina naših bralcev (še) ne mamic. In te nam včasih zaupajo, da si ne upajo všečkati naših objav, ker jih velikokrat kdo sprašuje, če so že noseče. Tako še toliko bolj cenimo vsakič, ko kdo stisne “všeč mi je”. S tem pa se veča tudi naša branost, kar nas resnično veseli.

Z vami pa bi delile še najbolj zabaven komentar, ki smo ga do sedaj dobile:

“Zaradi vas je lažje in bolj “in” bit študentska mamica.“

In naj tako tudi ostane. 🙂

Preberi še

Za koga in zakaj pišemo blog?

Leave a comment

Piše: mamica Petra

Ko smo našo Študentsko mamo prvič delile z javnostjo, nismo točno vedele, kdo bo bral naše objave. Če sem iskrena, sem takrat mislila, da je v Sloveniji okoli dvajset študentskih mam. Sčasoma pa sem ugotovila, kako zelo sem se zmotila, in da nas je veliko več.

Za koga pišemo?

V prvi vrsti smo začele pisati zase. Ugotovila sem, da z blogom svoje materinstvo nekako ovrednotim. S tem ko napišem članek,  tudi sama premislim, ali sem nekaj storila prav ali bi mogoče naslednjič storila kako drugače. Ko se srečujem z vsakodnevnimi izzivi, ves čas razmišljam, kaj mi veli srce in ne, kaj bi v tem trenutku naredila popolna mama.

Kot drugo pišemo za tiste, ki so v podobni situaciji kot me. Na enem mestu smo želele zbrati ugodnosti, ki nam pripadajo, nasvete, kako se spopasti s papirologijo in podobno. Na internetu namreč ni bilo napisanih pravic, ki ti pripadajo, če sta na primer oba starša študenta. Tu gre seveda največja zahvala naši pravnici Alji Šiška in Študentski svetovalnici, kjer vedno preverimo pravilnost naših zapisov.

Kot tretje pišemo za vse, ki nam povedo, da z veseljem berejo naše zapise. Pravijo, da si nabirajo informacij za kasneje. In takih bralcev smo najbolj vesele. Mogoče koga tudi opogumimo, da se za otroka odloči nekoliko prej, kot bi se sicer. Danes namreč situacija ni enaka kot pred dvajsetimi leti, ko finančno država ni toliko prispevala kot sedaj.

Zakaj še vedno pišemo?

Na internetu smo obstajale en teden. Na Facebooku smo dosegle prvih sto všečkov in mislile smo, da je to vrhunec našega bloganja. V poštni nabiralnik smo dobile sporočilo dekleta, ki je mislila, da je zanosila in je googlala, kaj naj stori. Našla je tudi naš blog in se na podlagi podatkov, ki so govorili o socialni pomoči študentskim mamam, odločila, da če bo test pozitiven, otroka obdrži. Ugotovila je, da je mogoče študirati in hkrati imeti otroka in da to sploh ni tak bavbav. Takrat sem se zjokala. Napisala je, da je ugotovila, da ni vse črno-belo, in da imeti otroka v študentskih letih ni nujno slaba stvar. To nam je dalo zagona, da pišemo še danes. Pišemo seveda o lepih in težkih stvareh, ki se nam dogajajo, tako da si lahko bralec ustvari realno sliko našega vsakdana. Naš poštni nabiralnik je poln vprašanj zaskrbljenih nosečnic, mamic in tistih, ki se za otroka še odločajo. In kar je najlepše, včasih nam piše celo kakšen (bodoči) očka.

Naša družinska, jedilna, študijska, blogerska, igralna, ustvarjalna miza.

Naša družinska, jedilna, študijska, blogerska, igralna, ustvarjalna miza.

Preberi še

 

Kako smo začele pisati blog

Kako smo začele pisati blog?

12 komentarjev

Piše: mamica Petra

Sedela sem za računalnikom. Bila sem noseča 3 mesece in prebrala sem že vse mogoče članke, ki so govorili o tem, kako se bitje v mojem telesu razvija.

Potem sem v iskalno vrstico vpisala: “študentska mama”. Povezave so me vodile do forumov o neodgovorni mladini in o tem, kako nepremišljena so dekleta, ki zanosijo v času študija. Nisem se predala, iskala sem dalje in v brskalnik vnesla: “planirana študentska nosečnost”. Ponovno nobenega pametnega zadetka. Poskusila sem tudi z iskanjem v angleščini. Dobila sem nekaj simpatičnih zgodb posameznic, kako je lepo imeti otroka v študentskih letih. Oddahnila sem si. V srcu mi je bilo prijetno. Videla sem, da obstajajo lepe zgodbe mam, ki so imele otroke med študijem.

V moji glavi pa je začelo brneti: “Zakaj ne bi tudi v slovenščini imeli kakšne pozitivne zgodbe o materinstvu v študentskih letih, sploh, ker to ni tako redek pojav!”

Za tem me je moj racionalni del možganov opomnil: “Študiraš, delaš prek študenta, noseča si! Ne boš imela časa za tak blog!” Ustvarjalni del možganov pa: “Seveda ne boš mogla sama, saj imaš Ano, ona je bolj izkušena na tem področju, saj je že 2 meseca študentska mama!” 😛

Ani sem takoj poslala sporočilo in jo vprašala, če bi imeli blog. Niti trenutek ni razmišljala, takoj je bila za! In zaradi njenega navdušenja nad idejo, je ta zrasel v manj kot mesecu dni – seveda v izpitnem obdobju. 🙂

Ko sem na mariborskih Lampijončkih pila brezalkoholno pivo in se čudila, zakaj Eva ne nazdravlja z alkoholom, sem takoj vedela, da imamo še eno članico v klubu študentskih nosečnic in mam.

In tako je nastal blog. O prvih solzah in odzivih pa v naslednjem zapisu …

Študentske družine

Vseh devet 🙂

 

Preberi še