porodna zgodba

Porodna zgodba: Eva, 12. januar 2018

piše: mamica Ana

Moja druga nosečnost je minila prehitro. Bolj kot se je bližala koncu, bolj sem tehtala, kaj je najpomembneje, da še postorim v času pred rojstvom: pišem magistrsko, se pripravljam na porod, preživljam kvaliteten čas s Klaro ali sama s Klemnom. Vse se mi je zdelo tako zelo pomembno, vsega sem si želela. Vsak dan sem torej krmarila med temi prioritetami, le za pripravo na porod mi je zmanjkovalo časa, oziroma sem ob večerih, ko naj bi o porodu kaj brala, se pogovarjala s Klemnom, največkrat zaspala s Klaro. V začetku januarja, 3 tedne pred PDP-jem sem začutila, da me je poroda strah. Na prvi porod sem se zares dobro pripravila, tokrat pa sem temu posvetila premalo časa (malo sem tudi računala na pozitivno prvo izkušnjo in da je drugič itak lažje). Klemen je moral tisti teden nekaj prevzeti v Ljubljani in sklenila sva, da to dopoldne (ko je Klara v vrtcu) izkoristiva za pripravo. Odpovedala sem se pisanju magistrske in skupaj sva se odpeljala v Ljubljano. Na pot sem vzela knjigi, ki sem ju prebrala že v prvi nosečnosti (kateri, si lahko preberete tukaj). Prebrala nekaj porodnih zgodb, se pogovarjala o poteku poroda, o željah, o mojem prvem porodu. Preizkusila sva se tudi v igri vlog – kako bi odreagirala, če bi mi želeli sprožiti porod, predreti ovoje, če mi ne bi dovolili hoditi med popadki,… (dobra vaja, priporočam).
Čez en teden, pa se mi je nenadoma začelo pred očmi bliskati, dela vidnega polja nisem videla. Opisala sem Klemnu kaj se dogaja. Hitro je začel možgančkati, brskati po literaturi. Izmeril mi je pritisk, ki pa je bil OK. Poklicala sem svojo ginekologinjo, ki me je napotila kar na urgenco. Neee, pa ravno smo zmenjeni s Klemnovimi starši, da gre popoldan Klara k njim v varstvo in pri njih tudi prespi, midva pa greva v Ljubljano na božični koncert. Čez 15 minut so motnje videnja ponehale in odločila sva se, da greva na urgenco, če se bo to ponovilo. Popoldan sva se tako odpravila v Ljubljano in po poti opravila še drugi del intenzivne priprave na porod. Prelep večer je bil in prva samska noč (brez Klare). Drugo jutro pa se je bliskanje ponovilo, v nekem trenutku polovico slike nisem videla. Klemen je bil odločen, da greva na urgenco. Od tam so me poslali na ginekološki oddelek, s sumom na preeklampsijo (izmerili so mi malo previsok tlak). Ginekologinja se je odločila, da me obdržijo na oddelku. Zame je bil to velik šok, jokala sem še cel dan. Ne razumem zakaj se mi bolnica zdi tako strašna. Krivim hormone. 😀 V bolnico mi je Klemen prinesel vse potrebno za pisanje magistrske, hotela sem izkoristiti “proste” dni. Popoldan so mi večkrat izmerili tlak, ki je bil vedno malo previsok. Naslednje jutro sem začutila blage popadke, ki so se pokazali tudi na CTG-ju. Hitro so minili, so pa potrdili moje občutke, da bom rodila pred predvidenim datumom (manjkalo je še 9 dni). Dopoldan sta me prišli obiskati prijateljici, Tamara in Sergeja, obe študentki medicine. Med obiskom je v sobo prišla sestra in mi še enkrat izmerila tlak. Tokrat je bil res visok. Na obrazih obeh prijateljic sem zaznala zaskrbljenost. V kratkem pogovoru sta mi tudi povedali, da je to za nosečnico previsoko. Čez nekaj minut je prišla v sobo zdravnica, in prijateljici prosila, da za trenutek zapustita sobo. Sporočila mi je, da so se zaradi izredno visokega tlaka odločili, da mi porod sprožijo. Sedaj. Nadaljuje, naj vzamem stvari in počakam sestro, ki me bo pospremila v porodno sobo. Za trenutek so se mi podrle sanje lepega poroda. Zdelo se mi je, da sprožitev izključuje vse moje želje naravnega poroda in pred očmi sem imela le ure in ure predihavanja popadkov sama, v bolnici. Namesto doma, s Klemnom, v prijetnem vzdušju. Zdravnica je odšla, v sobo sta spet stopili prijateljici. Povedala sem jima, da mi bodo sprožili. Razumevajoče prikimata in razumem, da je to najbolje zame in za otroka. Pokličem še Klemna, ki se prav tako strinja z odločitvijo zdravnice. Vsi skupaj so me pomirili (Hvala Sergeja in Tamara, da sta bili z mano in me pomirjajoče pospremili do dvigala :)), jaz pa sem se v tistem trenutku odločila, da zaupam in ostanem dobre volje. Na hodniku pred porodnimi sobami se mi je predstavila prijazna in nasmejana babica Melita. Pokazala mi je porodne sobe in naselila sem se v ta veliki, tisti z žogami, ribstolom, blazinami, gugalnikom in novo posteljo. Babica mi je razložila, da bo lahko mož ves čas zraven, da mi bodo prinesli tudi kosilo, svetovala mi je naj se dobro najem in veliko pijem, ker bom potrebovala energijo. Na radiu mi je poiskala Ars postajo, razkazala mi je še tuš, wc, sprostitveno sobo (tisto s TV-jem in kavčem) in hodnik, po katerem lahko predihavam popadke ter odšla. Kamen se mi je odvalil od srca. Vedela sem, da bo s tako prijetno babico porod lep.
Ko je prišel Klemen, sva si najprej navdušeno ogledovala vse pripomočke, ki so bili v sobi. Kmalu je v sobo vstopila zdravnica, me seznanila s postopkom sprožitve in mi v nožnico vstavila tabletko za mehčanje materničnega vratu. Ura je bila 12. Deset minut za tem sem že začutila prve popadke. Babica mi je prinesla kosilo. Malo sem jedla, malo sem se sprehajala ob predihavanju nežnih popadkov. Mislim, da je bilo moje telo že skoraj pripravljeno na porod, sicer ne vem, če bi popadki prišli tako hitro. Ko sem pojedla, mi je babica predlagala, naj si vzamem eno uro za tuširanje in naj z vročo vodo tuširam trebuh v smeri urinega kazalca. Upoštevala sem njen nasvet in res je bilo prijetno. Popadki so postajali vedno močnejši, zadnji pa me je “spodil” izpod tuša. V porodni sobi so me nato za 15 minut priklopili na CTG. Babica mi je prinesla še hladilni gel in žogico, s katero me je Klemen lahko masiral. CTG je bil OK, lahko sem se šla sprehajati. Po nekaj predihanih popadkih na hodniku sva se preselila nazaj v sobo, saj so bili že tako močni, da sem težko hodila. V sobi sem odkrila popolno kombinacijo ponujenih pripomočkov: sedela, gugala sem se na žogi, ko pa je prišel popadek, sem se uprla na ribstol, Klemen pa je z vso močjo pritisnil na moj križ. Ta dva položaja sem menjavala naslednji dve uri. Popadki so bili tako močni, da mi je po dveh urah začelo zmanjkovati moči. Vmes sta se babici zamenjali, sedaj je bila z nama tudi zelo prijazna babica Mojca. Ko me je videla da že en čas trdo delam, mi je previdno ponudila predrtje ovojev. Tudi sama sem potiho o tem že razmišljala, saj sem vsak popadek upala, da mi bo odtekla voda. Sklenila sem počakati še par popadkov. Čutila sem, da popadkov več ne sprejemam z veseljem in dobrodošlico, kot sem se do tedaj trudila. Zato sem privolila v  predrtje ovojev. V trenutku ko sem se ulegla na posteljo, sem bila še bolj hvaležna, da sem popadke do sedaj lahko predihavala stoje. Po predrtju se je vse odvilo tako hitro, da sem komaj dojela. Najprej dva tako močna popadka, da sem podvomila, če bom to zmogla. Čutila sem, kako se dete spušča po porodnem kanalu. Neverjeten občutek. Po teh dveh popadkih sem v dveh iztisih, ob 16:30 porodila deklico Evo. Bila sem evforična, srečna. Klemen je tudi tokrat potočil kakšno solzico sreče, mene pa pa ovenčal s ponosom. Tri ure smo še kraljevali v porodni sobi in se zahvaljevali. Tudi Evo sva v našo družino sprejela s pesmijo iz najinega poročnega obreda.
Tokratna izkušnja poroda v Mariborski porodnišnici, mi bo res ostala v zelo prijetnem spominu. Po porodu me je Klemen še vprašal, kaj več si sploh še lahko želiš, kaj bi bilo drugače, če bi šla roditi na primer na Jesenice, ki slovijo kot najprijaznejša porodnišnica v Sloveniji. Res je, izpolnili so vse moje želje porodnega načrta, čeprav tega tokrat nisem zapisala. Le na začetku sem babici rekla, da bi rada rodila naravno, kolikor bo seveda mogoče. Nihče me ni vprašal po britju, klistirju, čeprav je bilo za to več kot dovolj časa. Na voljo sem imela kar nekaj pripomočkov za predihavanje popadkov, prost hodnik, tuš, skratka, vse, kar sem do sedaj spoznala preko drugih porodnih zgodb. Na postelji sem ležala samo za CTG, ter ob iztisu (na boku). Brez epiziotomije. Nič niso hiteli s prerezom popkovine. Osebje nadvse prijazno in vzdušje prijetno, z zatemnjenimi lučmi in nežno glasbo. Pravljično. Hvala!

Eva, dobrodošla v našem domu.

Preberi še

Anekdota o kakanju

Piše: mamica Petra

Ko se je opisana zgodba odvijala, se mi niti pod razno ni zdela smešna in rekla sem si, da je zagotovo ne bom povedala nikomur. Vendar če sedaj pogledam nazaj, se prigodi nasmejim in si jo tudi zato upam deliti z vami.

Dan po porodu v porodnišnici do mene pride vsakodnevna vizita. Ker ne vem, kaj vse bodo počeli z novorojenko ali mano, jih v strahu opazujem in čakam, kaj moram narediti, da bom videti v redu in bom lahko hitro šla domov.

Zdravnica reče: “Ali ste po porodu že šli na blato?”

V glavi se mi prižge rdeč alarm: “Saj sem ravno rodila in nekaj ogromnega spravila iz sebe, ni šans, da grem kakat, saj mi bo še kakšen organ ven ušel!”

S strahom iskreno odgovorim: “Emm, nee?”

Zdravnica s spremstvom me pogleda: “No, jutri greste domov, če boste vmes vsaj enkrat šli na blato.” Spremstvo mi pomoli nekaj majhnega: “To je svečka, s tem si pomagajte.”

Pred očmi se mi stemni. Ne rečem nič, ker sem v šoku. Po glavi mi šviga: “Ha, kaj je to svečka? Spomnim se, da jo je moja mami uporabljala, ko smo bili majhni in imeli vročino. Ter da je to potekalo nekje v predelu zadnjice.”

V glavi obdelujem primerne rešitve tega nelagodnega položaja. Lahko se zlažem, da sem šla na veliko potrebo in nihče ne bo vedel, da nisem šla. V isti sekundi se spomnim, da to ni dobra ideja, saj bo še slabše, če mi doma kaj čudnega uide ven. Moja želja, da grem domov naslednji dan, pa je ogromna. Tako se odločim, da bom nekako uporabila svečko.

Grem na stranišče, nadenem si rokavice, ki sem jih dobila poleg svečke, se usedem na školjko, komaj odprem embalažo in si ogledam svečko. Pojma nimam, kam naj jo vtaknem, saj sem med porodom dobila tudi hemoroide, ki situacijo še poslabšajo. Rokavice so mi prevelike in svečka mi zaradi tresočih se rok pade v školjko.

Potegnem vodo in se odločim, da nikomur ne povem, da ne znam uporabiti svečke. Psihično se prepričam, da bom po kosilu šla na veliko potrebo. Ker ves čas do takrat mislim le na to, mi uspe.

Mislim, da sem bila ob tem kakanju v porodnišnici tako srečna, kot je bila moja mami takrat, ko sem se prvič pokakala v kahlico.

Preberi še

Porodni načrt oz. želje

Piše: mamica Petra

Porodni načrt Če me je kdo v prvem delu nosečnosti vprašal, ali bom napisala porodni načrt, sem mu takoj in brez premisleka odgovorila, da ne. Prepričana sem bila, da babice v porodnišnicah ne marajo žensk, ki si zamislijo svoj porod, potem pa seveda ne gre vse po planu in so strašno nejevoljne. Po drugi strani nisem želela komplicirati in planirati svojega poroda, saj sem vedela, da se lahko zgodi karkoli.

Proti koncu nosečnosti, pa sem dobila nekaj pozitivnih spodbud za pisanje porodnega načrta, oziroma porodnih želja. Ena je bila ta, da se sama malce psihično pripraviš in razmisliš do kakšnih zapletov lahko pride. Po drugi strani so mi druge mame rekle, da ko prideš v porodnišnico ne moreš osebju povedati vsega, kar si želiš. Takrat namreč razmišljaš o drugih stvareh, kasneje pa si lahko razočarana, če kakšne čisto banalne stvari niso uresničene. Ena izmed teh je na primer, da očka prereže popkovino Tako sem se odločila, da bom napisala kratke porodne želje, ki bodo še vedno dovolj odprte, da ne bodo omejevale odločitev babic, ker sem zdravstvanemu osebju popolnoma zaupala. Tudi babica, ki je predavala na šoli za starše v porodnišnici nam je rekla, da so porodni načrti v mariborski porodnišnici zaželjeni, da babice približno vedo, kaj si porodnica želi. Naj pa seveda ne bodo ozko usmerjene in naj v primeru težav pri porodu puščajo tudi možnost drugačnega odvijanja poroda.

Moj porodni načrt je skupaj z vso dokumentacijo babicam izročil Kristjan, ko sem se jaz preoblačila. Babice so ga prebrale in vse moje želje so bile upoštevane. Za to sem jim res hvaležna.

Porodni načrt

Moj porodni načrt oziroma porodne želje

Preberi še

Seznam stvari za mamico in dojenčka

Pišeta: mamica Ana in nosečnica Petra

Ko pričakuješ prvega otroka, ne veš katere stvari nujno potrebuješ in katerih ne. Tako sem tudi jaz – Petra, približno mesec in pol pred rokom na internetu našla nekaj seznamov, jih združila in poslala mamici Ani, da mi pove, kaj je ona nujno potrebovala in česa ne. Verjameva, da bo ta seznam prišel prav še kakšni novopečeni mami.

Zimska različica, ki jo po potrebi prilagodiš na poletno.
  • 5 bombažnih majčk 56-62 - to se mi zdi preveč, sploh če imaš doma toplo stanovanje. V splošnem preveč oblačimo dojenčke. Meni je patronažna svetovala, da če imam jaz kratek rokav doma, je za dojenčka dolg bodi čisto dovolj. In prav je imela, mi smo majčko čez bodi oblekli samo, ko smo šli ven.
  • Bombažna jopica 56-62
  • 6 body z dolgimi rokavi 3x 56, 3x 62 mi smo jih potrebovali več - 6x 56. Ker se v prvih dneh hitro zgodi, da večkrat na dan preoblečeš pokakan bodi 🙂
  • 3 žabice do pasu 56-62 - tudi teh smo imeli malo več, iz istega razloga 🙂
  • 2 hlače - prva dva, tri tedne pridejo najbolj prav hlače s stopalkami, ker nogavičke navadno  padajo dol.
  • 2 debelejša pajaca – 1 pliš je dovolj
  • 2 bombažni kapici - 1 je dovolj
  • 2 pliš kapici - bombažne zadostujejo
  • 2 pidžami 56 in 2 pidžami 62
  • 3 nogavičke
  • Bombažne in volnene rokavičke
  • 2 komada povijalne plenice – tega danes skoraj nihče ne potrebuje. (Počakaj in kupi, ko boš vedela da rabiš.)
  • Plenice za enkratno uporabo 3-6kg
  • Tetra plenice 20-30 komadov - 20 je več kot dovolj
  • Mandljevo olje
  • Mazilo za ritko - če je ritka ok je najbolje umivati samo z vodo, torej kupi, ko boš potrebovala
  • Bepanten
  • Solea Baby za obraz (zaščita za zunaj) – potrebuješ samo v res mrzlih dneh
  • Otroško milo - najbolje trdo, brez vonja, čim bolj naravno, nevtralno
  • Otroški puder - ni potrebno
  • Bombažna vata
  • 70% alkohol - ne potrebuješ
  • Fiziološka raztopina - priporočam nakup v e.Leclercu, kjer imajo paketke majhnih pakiranj
  • Zloženci veliki in mali za umivanje in nego - lahko več paketov
  • Mokri robčki za dojenčke - meni se zdijo boljši suhi, ki jih zmočiš pod vodo, vlažni vsebujejo arome in druge umetne snovi, ki za otroka sploh v prvih dneh niso primerni
  • Termometer za vodo - ne potrebuješ (Patronažna mi je svetovala, da okopam otroka v malo toplejši vodi, kot bi jo pripravila zase. Pa seveda, opazuj otroka.)
  • Termometer za telesno temperaturo - priporočam nakup kvalitetnega (dražjega, a zaneslivejšega) termometra
  • Škarjice za nohte
  • Mehka krtača za lase - mi je nismo uporabljali
  • Gost glavniček
  • 3 stekleničke - ne nakupuj vnaprej, računaj na to, da bo dojenje steklo - Verjemi vase! 🙂
  • 2 rezervna cuclja - enako. 🙂
  • 2 dudi
  • Ščetka za stekleničke - ne nakupuj vnaprej
  • Črpalka za mleko – Če dojenje ne bo šlo, ali če si želiš kdaj imeti fraj večer (v tem primeru je ročna črpalka več kot dovolj). Poleg črpalke dobiš navadno tudi dve flaški zraven, to vračunaj, ko se odpravljaš v nakup flašk. 😉
  • previjalne podloge za enkratno uporabo - pridejo super prav za previjanje "na terenu" 🙂
  • Lupinica
  • Voziček 
  • Nosilka - nam se je zdela bolj uporabna kot voziček
  • Previjalna torba - priporočam nakup prostornega nahrbtnika. Sicer ni tako fancy kot torba, je pa mnogo bolj uporaben, sploh če nosiš otroka v nosilki, ti torba pada dol z rame. Pa še prostornejši je. 
  • Posteljica
  • Obroba za posteljico
  • Baldahin - po želji
  • Jogi
  • 2-3 rjuhe
  • Odeja
  • 2-3 posteljnine
  • Nepremočljiva podloga - pride prav tudi pozneje, ko se otrok odvaja plenic.
  • Previjalna mizica s podlogo
  • 2 brisači otroški (mehki, s kapuco)
  • Rokavička za umivanje
  • Koš za plenice - lahko je navaden koš
  • Ležalnik - ni treba - velja, da je za otroka najbolje, da je na ravni podlagi
  • Blazina za na tla - toplo priporočam
  • Ovčka za voziček – po želji
  • Igralni center - nam je zelo prav prišel
  • Grelec stekleničk - ne kupuj vnaprej
  • Sterilizator – ne kupuj vnaprej
  • Baby-fon - na pametnih telefonih je veliko tovrstnih aplikacij
  • Adaptirano mleko - ne kupuj vnaprej
  • Termoska - ne kupuj vnaprej
  • Več odejic (uporaba voziček, avto, posteljica)
  • Vlažilec zraka - ne potrebuješ
  • Copati - v porodnišnico vzemi copate s trdim/gumijastim podplatom, sploh če imaš večjo nogo 🙂
  • Lanolin za bradavice
  • Vir 80 vložki
  • 2 modrca za dojenje
  • Blazinice za v modrce - če bo hudo bolelo, priporočam volnene pralne blazinice, ki jih lahko kupiš v Racmanu
  • Nastavki za bradavice - ne kupuj vnaprej
  • Blazina za dojenje - priporočam
  • Obroč v primeru šivanja
Kup oblacil

Tako pa izgleda sortiranje in označevanje oblačil v realnosti. Nič od tega ni kupljeno, ker stvari krožijo od malčka do malčka. 🙂

Preberi še