Mama nasveti

Mama nasveti

Piše: (noseča) mamica Ana

Na baby showerju sem od prijateljic dobila nalogo, da kot izkušena mamica napišem 10 mama nasvetov. Malo sem bila v zadregi, ni enostavno deliti pametnih besed. Pa mi je uspelo in upam, da bo vsaki od prijateljic vsaj kateri prišel prav.

Odstranjevanje trdovratnih otroških madežev

Nasvet za odstranjevanje trdovratnih otroških madežev

Pusti očetu, da je otroku oče

Pusti očetu, da je otroku oče

Priporočam dojenje

Dojenje olajša življenje mamice

Vzami si čas zase

Vzemi si čas zase

Mami prijateljice so zelo pomembne

Mami prijateljice so zelo pomembne

Zgled v drugi mamici

Poišči mamico, katere način vzgoje in življenja ti je všeč, a sledi tudi svojemu srcu

Nosilka je zakon

Nosilka je zakon

Zrak dobro dene mami in otroku

Zrak dobro dene mami in otroku

Mami, zmorem sam/a!

Mami, zmorem sam/a!

:)

🙂

Preberi še

Dojenje

Najina zgodba o dojenju

piše: Noseča mamica Ana

Najin skoraj prvi stik. Najino hranjenje, crkljanje, tolažba, pogovor, lupčkanje, objemanje, dotikanje, smejanje … Vse to v nežnem dojenju. Spomnim se najinih prvih začetkov. Mojih solz, tvoje sreče. S kremami in časom so solze minile, srečna sem bila tudi jaz. Moja strastna sesalka, morala sem se te navaditi. Nerodno iskanje položaja je prešlo v rutino in ljubeče opazovanje enega najlepših prizorov v svojem življenju.
Po pol leta, ko sem začela uvajati gosto hrano, je bilo mleko še vedno najljubši obrok – tako moj, kot tudi tvoj. Kako ne, če pa smo se lahko z razlogom, da imam topel obrok zate vedno s seboj, odpravili marsikam. Ne bom pozabila navdušenih, presenečenih, zmedenih pogledov, ko sem te podojila na sredi poti na Krn. Večkrat pa sva to opravili kar na skrivaj, v nosilki.

Priznam, malo mi je bilo težko, ko nisi potrebovala več samo mleka. A prav prisrčna si bila, ko si si v usta tlačila kos korenčka. Še bolj prisrčna pa si bila, ko si osvojila znak za mleko, katerega sva poznali midve in najini najbližji. Zdaj je bila komunikacija lažja in suvereno si mi povedala, kaj želiš. Ta tvoja odločnost me je včasih spravila v zadrego, pa nič za to. Rada sem družbi pokazala, kako se crkljava in hraniva. In z največjim veseljem povem, da prav veliko očitajočih pogledov nisem bila deležna. V zadnjih mesecih sva tako skupaj uživali le še pred in seveda med (tvojim) spanjem. Nekega januarskega dne si se odločila, da se leže več ne bi dojila. Torej sem morala vstati, te podojiti, čim tišje odložiti in se uspešno nazaj namestiti v svojo posteljo, da te ne bi zbudila. Takrat je moje spanje dobilo novo dimenzijo in dojenje tudi. Ni bilo več samoumevno, nemoteče. Vsak večer sem se pred spanjem opogumila, da to počnem zate in vsako jutro sem vedela, koliko ur sva se precrkljali. To je bilo malo napornejših pet mesecev. Potem pa se je napovedal nov dojenček. Takrat mi je dojenje postalo neprijetno, predvsem tisto ponoči, ki mi je kradlo spanec, katerega je bitjece v trebuhu kar odločno zahtevalo.

To je bil konec najinega dojenja. Ampak, ker si ta konec tako lepo sprejela, lahko rečem, da je bil to srečen konec najine zgodbe. Za to in za vse čudovite trenutke, hvala ti, Klara.

Preberi še

Dojenček v avtu

Prevoz.org z dojenčkom

Piše: mamica Petra

Stran prevoz.org je za nas študente, za tiste ki to (še) niso in tudi za starejše generacije uporabna s finančnega ter časovnega vidika. Prevozi z avtom so po Sloveniji praviloma krajši, cenejši in udobnejši. Na avtobusu ali vlaku namreč nimaš vedno zagotovljenga sedeža, v avtu pa zagotovo sediš. 🙂

Sama sem se s pomočjo aplikacije prevoz.org velikokrat pridružila komu, ki me je peljal v Maribor, ko sva s Kristjanom živela eden v Ljubljani in drugi na Štajerskem. Kasneje, ko sva kupila avto, sva tudi sama začela nuditi prevoze. Najine dolge relacije MB-NM, MB-Izlake, MB-Bohinj, sva finančno skoraj v celoti pokrila ravno s prevozi.

Ko sva dobila otroka, sva mislila, da bova težko usklajevala dojenčka, točne odhode in neprekinjene vožnje. Pa vendar ni tako hudo. Moje pakiranje se navadno začne 2 uri pred odhodom, zaradi spanja v avtu, pa tudi Julija ne dela velikih preglavic. V bistvu smo se v času moje nosečnosti skoraj na vsaki bencinski ustavili, da sem šla lulat, medtem ko se z Julijo na poti sploh ne ustavljamo, ker večino časa spi.

Dvakrat sem celo sama z malo Julijo (brez Kristjana) nudila prevoz. Seveda sem potencialne sopotnike opozorila, da bo v avtu tudi dojenček in vedno sem imela poln avto ljubiteljev otrok. 🙂 Enkrat je Julija 10 min jokala kot iz škafa, vendar se je po petju standardnih uspavalnih pesmic umirila in preostali del vožnje prespala. Na koncu sem bila celo pohvaljena od sopotnice, da res znam z otroki (iskreno priznam, da se mi je zdelo fino in mi je kar malce narasel moj mama ego).

Tako da, če kdaj zaželite bolj razburljive poti s prevozi, poglejte, če je v komentarjih zapisano, da se poleg pelje še (navadno priden) dojenček in lahko vas presenetiva z glasnim jokom, spanjem ali pa smejanjem. 🙂

P.S. Ste že videli tole spletno stran? Zgodbe s prevozov.org   Absolutno priporočamo všečkanje in smeh ob branju zabavnih dogodkov s prevozov.org je zagotovljen!

Preberi še

Moje prvo novo leto

Piše: dvomesečna Julija (oz. mama Petra, po Julijinem nareku)

Zadnji teden v decembru si je moj očka vzel dopust. Tako sta z mojo mamico v ponedeljek skoraj cel dan pakirala, saj še nikoli nismo zapustili našega stanovanja za več kot tri dni. Tokrat pa je bil plan, da me v moji posteljici ne bo kar ves teden. Mami je spakirala mojo celotno omaro, očka pa je vse komaj zbasal v naš dolg in ogromen avto. Najprej smo šli na obisk v Zagorje, potem v Bohinj, si ogledali lučke v Ljubljani in na koncu odšli še v Novo mesto. Tam smo namreč preživeli novo leto.

Bilo je zelo zabavno. Moji starši so si z mojimi starimi starši izmenjali prebivališči za tri dni. Babi, dedi, teta in stric so novo leto preživeli na mojem domačem naslovu  v Mariboru, kjer so smučali in raziskovali moje rojstno mesto, jaz pa sem z desetmesečno prijateljico Klaro in prijatelji od očka in mamice preživela v veliki hiši.

Novo leto je minilo nekoliko drugače, kot minevajo običajni večeri. Posteljico so mi postavili v stričevo sobo, da me menda ne bi preveč motili zvoki iz dnevnih prostorov, kjer so se starši igrali družinske igre in jedli. Mislim, da so to v resnici naredili z razlogom, da ne bi vohala slastnih polnjenih lignjev, ki sta jih za novoletno večerjo pripravljala Jurij in Nina. Ko sem že skoraj zaspala, so se moji starši spomnili, da bi, preden zaspi tudi Klara, imeli novoletno fotografiranje. Mami me je oblekla v oblekico. Bila sem zelo lepa, vendar sem bila malce ljubosumna na Klaro, ker je imela v laseh še špangico. Položili so me na kavč, Klara se je igrala z mano, okoli naju pa so odrasli krilili z rokami, se pačili in spuščali čudne zvoke. Klara se jim je sicer smejala, jaz pa sem jih le debelo gledala. Potem so me odnesli nazaj v posteljico, kjer sem imela mir. V dnevnem prostoru so namreč iz nežnega Michaela Bubleja prešli na neko čudno zvrst glasbe, ki mi ni bila preveč všeč. Hitro sem zaspala, saj sem vedela, da bom slastne lignje dobila kadar koli bom želela, preko maminega mleka.

Trdno sem spala in sanjala o ovčkah, ko me je očka nežno vzel iz posteljice. Kot vsako leto, so tudi letos menda zamudili z odštevanjem do novega leta, tako da sem lahko bila priča temu slavnostnemu dogodku. Seveda sem prejela tudi mnogo poljubčkov in voščil. Vsem sem zaželela veliko stiskanja in dobrega mleka, vendar nisem prepričana, da me je kdo razumel. Nato sem zaspala. Spala sem do petih, dobila lignje preko mleka, in nato zbudila mamo še ob sedmih, ter dobila belo tekočino z okusom čokoladnega sufleja, ki ga je mami pojedla za sladico. Ob desetih zjutraj sta se dokončno zbudila tudi očka in mami. V dnevni sobi sem srečala Klaro, ki je rekla, da včeraj ni zaspala do treh zjutraj in se je zbudila že ob pol osmih ter mami ni pustila spati. Dobra ideja, mogoče bom enako taktiko poskusila naslednje novo leto! Tako ne bom zamudila prav ničesar.

Takole pa sta očka čez dan zaspala na kavču še pred novim letom. 🙂

Preberi še