Prva zaposlitev mame

Prva zaposlitev in mama-drama

piše: mamica Ana

Včasih sem bila prepričana, da bom čisto srečna v življenju z veliko družino, četudi brez službe. Da me bo družina, otroci, mož in naši odnosi izpopolnjevali in ne bom imela potrbe po karieri in udejstvovanju, dokazovanju na drugih področjih. Pred kakšnim letom ali dvema, sem malo spremenila svoje želje. Še vedno je družina in odnosi v njej moje prvo poslanstvo in tu si želim biti najboljša, sem želim vnesti največ svoje energije in časa. Vseeno pa sem začutila, da želim iti v službo. Želim početi še kaj drugega v življenju, potrebujem potrditev še na drugih področjih. Tako sem iz dneva v dan vedno bolj čakala dan, ko bom magistrirala, postala mag. prof. razrednega pouka, končala porodniško in dobila svojo prvo službo. Pred nekaj dnevi, pa se je ponudila ena mala možnost, da v kratkem dobim službo. Nisem vedela, kdaj bo ta, v kratkem. Z magistrsko sem res pri koncu, na porodniški sem pa načeloma do novega leta. Ničesar še nisem vedela, nič ni bilo jasno, zagotovljeno, le en “mogoče dobiš službo” je bil potreben in v moji glavi se je začelo dogajati. Zvečer sem sedla h Klemnu in iz mene je planil kup misli: “Z 11 meseci mora Eva v vrtec, mogoče še kakšen dan prej?? Tega jaz ne zmorem, kaj šele ona. Ni fer, Klara je bila do 20.meseca doma, ne morem Eve že tako zgodaj predati v roke vzgojiteljice. Ne, kako bom potem dojila. Kaj pa če katera zboli, ti si študent, torej jaz ne dobim bolniške. Kako boš ti opravil vse vaje in izpite. A bi preživeli še eno leto brez moje plače?” Skoraj sem pozabila dihati, a Klemen me je znal pomiriti. Drama v moji glavi se je počasi umirila, možnost zaposlitve izginila, jaz pa sem dojela, kakšno luksuzno življenje živim. Kako bi morala uživati vsako minuto, ki jo preživim s svojo družino, ker bom prav kmalu pogrešala te čase. Čase, ko lahko Klaro vzamem iz vrtca že ob 12h, ali pa se z obema puncama odpeljem na počitnice k svoji mami. Čase, ko smo lahko na igralih dopoldan, ko še ni take gužve na gugalnici. Čase, ko imamo 3 mesece družinskih počitnic. Še nekaj mesecev bo takih, potem pa zakorakam v svet odraslih. Seveda mi bo težko. Ampak vem, da je zdaj pravi čas za prvo službo. In verjamem, da bom tudi v tem novem poglavju življenja znala uživati in se prepustiti veselju drobnih trenutkov.

Preberi še

Izjava o zasebnosti

ZJAVA O ZASEBNOSTI

Izjava o zasebnosti se nanaša na spletno mesto www.studentskamama.si. S prijavo na e-novice in kontaktiranja preko kontaknega obrazca  omogočite fizičnima osebama Petri Kmetič in Ani Breznik, da zbirata in obdelujeta posredovane osebne podatke. Posredovane osebne podatke bomo obdelovali v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

SPLOŠNE INFORMACIJE O SPLETNEM MESTU

Kontakt: info@studentskamama.si

Izjava o zasebnosti velja za spletno mesto www.studentskamama.si. Z uporabo tega spletnega mesta se strinjate, da hranimo in obdelujemo vaše podatke na načine , ki so navedeni v nadaljevanju izjave.

KAKŠNE PODATKE ZBIRAMO NA SPLETNI STRANI

Zbiranje osebnih podatkov

Na spletnem mestu www.studentskamama.si.si zbiramo naslednje osebne podatke: Ime in priimek, elektronski naslov, IP naslov. Podatki se zbirajo preko obrazca za naročanje na e-novice, kontaktnega obrazca in obrazca za oddajo komentarjev.

Osebne podatke zbiramo v skladu za namenom, za katerega ste nam jih posredovali. Posredovanih osebnih podatkov ne bomo uporabili za drug namen.

Osebne podatke zbiramo na podlagi vašega soglasja.

ZBIRANJE TEHNIČNIH PODATKOV

S pomočjo orodja za merjenje statistike spletnega mesta lahko na spletnem mestu www.studentskamama.si samodejno zbiramo nekatere podatke o strojni in programski opremi vašega računalnika. Med te podatke sodijo: naslov IP, vrsta brskalnika, imena domen, čas dostopanja in naslovi spletnih mest, ki ste jih obiskali na naši spletni strani. Te informacije uporabljamo izključno za spremljanje statistike o obisku in uporabi spletnega mesta www.studentskamama.si.

PIŠKOTKI (COOKIES)

Naše spletno mesto uporablja piškotke. To so majhni podatkovni drobci, ki jih spletni strežnik ob obisku ponudi vašemu brskalniku. Ta jih običajno shrani na vaš računalnik oziroma mobilno napravo, ob poznejših obiskih pa se shranjeni piškotek iz brskalnika ponovno pošlje strežniku. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje nastavitev, vodenje seje posameznega uporabnika, razlikovanje med uporabniki in za njihovo sledenje na spletišču (lahko tudi med večimi spletišči). Nadzor nad nalaganjem piškotkov, pregled njihovih lastnostni in njihovo brisanje so možni v nastavitvah vašega spletnega brskalnika ali z uporabo dodatnih vtičnikov v njem.

Piškotke razlikujemo glede na naslednje značilnosti: Začasni (in sejni) ali trajni  piškotki, lastni piškotki ali piškotki tretjih oseb.

Sejni piškotek je piškotek, ki se samodejno izbriše, ko brskalnik zaprete, medtem ko trajni piškotek ostane shranjen v brskalniku, dokler ne mine določeno obdobje (kar je lahko nekaj minut, dni ali več let).

Lastne piškotke postavi spletno mesto, ki ste ga obiskali, piškotke tretjih oseb pa postavi zunanja partnerska spletna storitev, ki je v spletno mesto vključena zaradi želene funkcionalnosti.

Katere piškotke uporabljamo na spletnem mestu Študentska mama?

Na spletnem mestu uporabljamo piškotke analitične storitve Google Analytics, ki so tako trajni in začasni (sejni piškotki). Storitev uporabljamo za namen analiziranja prometa (štetje obiskovalcev, identifikacija brskalnikov in preživet čas uporabnika na strani, težave pri navigaciji itd.). Omogočajo nam, da ocenjujemo doseg in zanimivost naših prispevkov in odziv na občasne medijske akcije, ki jih izvajamo. Vse podatke uporabljamo interno in zgolj v namen izboljševanja našega spletnega mesta.

KDO IN KAKO LAHKO UPORABLJA VAŠE PODATKE

Vaše osebne podatke na spletni strani zbiramo za kvalitetnejše in pravilno delovanje spletnega mesta. Z oddajo vaših podatkov se strinjate tudi s tem, da jih lahko uporabimo za naslednje namene:

  • Raziskovanje uporabe spletnega mesta www.studentskamama.si

KAKO VARUJEMO VAŠE OSEBNE PODATKE

Zavezujemo se, da bomo vaše osebne podatke varovali v skladu z Zakonom o varstvu zasebnih podatkov. Vaše osebne podatke bomo obdelovali samo za interne namene in jih brez vašega privoljenja ne bomo posredovali tretjim osebam.

KAKO DOLGO HRANIMO VAŠE OSEBNE PODATKE IN KAKO LAHKO ZAHTEVATE IZBRIS

Osebne podatke, ki ste nam jih posredovali ob prijavi na e-novice, hranimo do preklica. Soglasje za obdelavo osebnih podatkov lahko kadarkoli prekličete. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave podatkov pred preklicem.
Kadarkoli lahko zahtevate izbris kateregakoli vašega podatke iz naših baz. Pri tem se obrnite na: info@studentskamama.si

 

Geocaching za družine

Svetovna igra za male in velike pustolovce

Piše: mamica Ana

Pred leti je Klemen odkril igro Geocaching (po slovensko Geolov). Meni je zelo ljuba, saj se jo lahko igraš sam, v družbi, kjerkoli si, v domačem kraju, v hribih, na morju ali na drugem koncu sveta.  Je tako fantastična, da bi jo morala poznati vsaka družina. Tega sem se zavedla pred parimi tedni, ko sta bila pri nas na počitnicah dva moja nečaka, stara 5 in 6 let. Klemen je imel veliko dela za fax, zato sem bila sama z njima in s Klaro. Že usklajevanje njunih interesov je bil pravi izziv (kljub lepemu vremenu), kaj šele Klarinih potreb. Ampak je postalo vse lažje v trenutku, ko sem se spomnila te igre.
Da na kratko razložim: Gre se za igro, katere igrišče je ves svet, igralci pa so lahko vsi prebivalci Zemlje. 🙂 Na njihovi spletni strani najdeš točke (koordinate), kje vse so skriti tako imenovani zakladi. Bistvo igre je, da najdeš zaklad, ga odpreš, se podpišeš – da si ga našel,  če je kaj noter lahko vzameš, a moraš v zameno pustit nekaj drugega noter. Ti zakladi so škatle, škatlice različnih velikosti, ki so jih ustvarili igralci. Koordinate so vnesli v bazo podatkov, da jih lahko zdaj vsi iščemo.


Lahko si predstavljate, da je to otrokom zelo zanimivo (sploh darilca, ki jih dobijo v zakladu, čeprav so ta navadno zelo preprosta – igračke iz kinderjajčk, baloni, nalepke, …). Odlična motivacija za daljše sprehode, pohode.  Ima pa ta igra tudi lastnost, s katero pritegne k igranju nas, ki se igračk iz kinderjajčk ne razveselimo več tako zelo. 😉 Zakladi so pogosto postavljeni na mestih, kjer so kulturne, naravne znamenitosti ali kakšni drugi zanimivi skriti kotički. To je lahko na primer super način, kako raziskovati mesto v tuji državi. Verjetno so zakladi postavljeni ob vseh najpomembnejših znamenitostih, morda pa s pomočjo zakladkov odkrijete kakšen kotiček, ki bo ostalim turistom ostal skrit. Najino poročno potovanje v Kefaloniji je tako postalo vse prej, kot obiskovanje popularnih plaž. 🙂

Tudi midva sva postavila en svoj zaklad in tako na poseben način zabeležila spomin na najino zaroko. Najdeš ga lahko v Logarski dolini. 🙂

Pa še kratka video predstavitev igre Geolov:

Preberi še

znaki_naslovna

Povedati želim, pa ne morem.

Pišeta: mamica Ana in študentka Sara Trošt

Načeloma nisem človek, ki se rad uči novih stvari, raziskuje, eksperimentira, ampak kot sem že večkrat povedala, se z otrokom marsikaj spremeni. 🙂 Dnevi postanejo malo bolj enolični in vsaka sprememba je dobrodošla. Zato sem začela  malo – recimo temu – eksperimentirati.

V prvem, dojenčkastem obdobju, sem se igrala z različnimi “mobili” in opazovala, kaj Klara boljše vidi, čemu se bolj nasmeje (velikim ali manjšim likom, krogom ali črtam …). Potem sem začela uvajati hrano po sistemu Baby lead weaning (o tem sem že pisala tu: link). Izmišljevala sem si recepte za polpete, pekla zelenjavne in polentaste muffine. Trenutno pa eksperimentiram na dveh področjih: Opazujem kaj že lahko prepleza, ali zmore po stopnicah brez da bi se držala ograje, ali ji uspe potiskati poganjalčka po klančini navzdol in podobno, da dobim svojo dozo adrenalina. 😉 Drugo področje trenutnega eksperimentiranja pa je Baby signs ali otroška znakovna govorica, kateri je tudi namenjena tale objava.

Moja laična razlaga kaj je to: Po enem letu starosti otrok že ogromno stvari razume in želi nekatere stvari tudi že povedati, vendar ne zmore, to pa jih jezi. In ker lahko to obdobje (preden spregovorijo) traja tudi eno leto, jim lahko pomagaš tako, da jih nekaj osnovnih besed naučiš “povedati” z znaki. Na internetu sem zasledila to metodo in kar nekaj pozitivnih izkušenj mamic. Zdelo se mi je zabavno in sem začela najprej z znakom za pitje (s prstom narediš jamico v lice) ter znakom za še (s prstom se dotakneš dlani). To sva trenirali kakšna dva meseca, brez efekta. Nekega dne pa se na kavču preganjava, sedi mi na trebuhu, jaz pa jo gugam in pojem Diči diča. Ko končam jo vprašam če bi še, a ne nadaljujem takoj, ker sem že malo utrujena. V tistem trenutku pa Klara počasi iztegne svoj prst in z njim pokaže v dlan. Juhuu, šeeee! Potem je kmalu osvojila še nekaj ostalih znakov. Sama se ob takem učenju res zabavam, seveda pa največ prispeva k temu Klara, ki se tako pridno uči. 🙂

Ko je Sara, dobra prijateljica moje sestre, izvedela, da se to učiva, je bila čisto navdušena in me spodbudila k nadaljevanju. Poslala mi je še nekaj literature ter napotkov o tej metodi.

Zakaj je ta metoda tako super in kaj več o njej, pa vam je v spodnjem zapisu povedala  Sara, študentka logopedije in surdopedagogike:

Ko ljudje komuniciramo, uporabljamo kretnje. Dojenčki in malčki niso nobene izjeme, saj pričnejo že takoj po rojstvu z odraslimi komunicirati prek joka, očesnega stika, kasneje s premikanjem glave in oči ter oglašanjem. Med 9. in 12. mesecem pričnejo otroci v komunikaciji uporabljati tudi kretnje. Seveda gre za naravne kretnje, ki si jih sami izmislijo (npr. Če česa nočejo, odmaknejo glavo. Ko se poslovijo, pomahajo. itn.) (Vrtačnik P, 2013).

Naravne kretnje so sestavni del komunikacije. Pozitivne učinke pa imajo tudi naučene kretnje, sploh za gluhe in naglušne otroke, saj jim le-te predstavljajo materni jezik. Za gluhe in naglušne otroke je zelo zaželeno, da začnejo čim prej z učenjem in usvajanjem znakovnega jezika, saj na tak način razvijajo svojo komunikacijo. Znakovno sporazumevanje pa ima veliko pozitivnih učinkov tudi za slišeče otroke.

Znakovno sporazumevanje z malčki je učenje malčkov (zelo preprostega) znakovnega sporazumevanja, ki omogoča lažjo komunikacijo med njimi in starši.  

Z znakovnim sporazumevanjem za malčke se je pred petnajstimi leti prva pričela ukvarjati Linda Acredolo, potem ko je opazovala svojo hčerko uporabljati spontane geste. Skupaj s sodelavko Susan Goodwyn sta napisali knjigo »Baby Signs«, v kateri sta zapisali kretnje in navodila za starše, kako nas svoje otroke učijo znakovnega jezika. Kretnje v njuni knjigi so zelo podobne ameriškemu znakovnemu jeziku, le da so poenostavljene.

Kaj znakovno sporazumevanje omogoča malčkom:

  •  boljšo komunikacijo med njimi in skrbniki (manj stresa na obeh straneh);
  •  spodbujanje kognitivnih zmožnosti (višji IQ, koncentracija, zaznavanje in obdelava informacij, intelektualne sposobnosti itn.);
  • razvijanje socialnih veščin;
  • boljšo čustveno stabilnost;
  • boljšo samozavest;
  • jezikovno ustvarjalnost;
  • hitrejši razvoj govornega jezika;
  • krepitev že razvitih jezikovnih spretnosti;
  • hitrejše razvijanje prostorskega dojemanja;
  • boljše in lažje izražanje čustev;
  • boljše ustvarjalno mišljenje;
  • otrok se počuti bolj zadovoljen in uspešen;
  • otrok se uči elemente drugega jezika, ki je formalno in nacionalno priznan;
  • otrok izboljša zgodnje spretnosti pismenosti itn. (Domicelj M. idr., 2012).

Ali znakovno sporazumevanje z malčki negativno vpliva na govorni razvoj otroka? Odgovor je NE. Kot sem že omenila znakovno sporazumevanje spodbuja govorni razvoj. Kretnja podpira govor.

Osebno se mi zdi znakovno sporazumevanje za malčke zelo luštna in zabavna zadeva, ki poleg tega, da omogoča boljšo komunikacijo in govorni razvoj, staršem nudi enkratno priložnost, da bolje spoznajo svojega otroka in se z njim tudi bolj povežejo.

Opozorila pa bi na to, da se otroke k učenju znakovnega sporazumevanje ne sme siliti in mora to učenje potekati skozi igro na zabaven in sproščen način. Menim tudi, da se vsi otroci ne želijo oz. ne zmorejo naučiti znakovnega sporazumevanja in lahko kretnje zavračajo, zato se jih k temu ne sme siliti. Če otroci nimajo želje po znakovnem sporazumevanju ali imajo težave pri učenju znakovnega sporazumevanja, to ne pomeni, da bodo imeli težave na govornem področju.

Znakovno sporazumevanje pozitivno vpliva tudi na starše, saj svoje otroke bolje razumejo, zato lahko hitreje zadovoljijo njihove potrebe in so manj pod stresom J.

Znakovno sporazumevanje z malčki je zelo razvito v Veliki Britaniji in ZDA, pri nas pa se je pričelo razvijati šele pred kratkim. Glavni namen strokovnjakov, ki so pričeli z razvijanjem znakovnega sporazumevanja za malčke je otrokom od 6. meseca naprej omogočiti bolj kvalitetno komunikacijo (Domicelj M. idr., 2012).

Metoda znakovnega sporazumevanja za malčke temelji na znakovnem jeziku države, kjer se metoda izvaja. Tako znakovno sporazumevanje za malčke v Sloveniji temelji na slovenskem znakovnem jeziku. Primerna je tako za slišeče otroke, kot gluhe in naglušne, saj na tak način pričnejo spoznavati znakovni jezik. Zelo priporočljivo je vključevanje znakovnega sporazumevanja za malčke v vzgojno-izobraževalne ustanove, zlasti, kjer se izobražujejo gluhi in naglušni otroci, še zlasti tisti s polžkovim vsadkom. Za izvajanje metode je potrebno predhodno strokovno usposabljanje (ki je v plačljivo) (Domicelj M. idr., 2012), lahko pa se tega lotite tudi sami, kot je to storila Ana.

Obstaja več sorodnih programov za učenje znakovnega sporazumevanja z malčki: Baby Sign Language, Baby Signs in Tiny Signers. Vsi omenjeni projekti imajo enak cilj in sicer poučevanje dojenčkov in malčkov znakovnega sporazumevanja z uporabo prirejenih kretenj slovenskega znakovnega jezika.

Če vas ta tema še bolj zanima, priporočam, da si preberete oz. pogledate naslednje prispevke, posnetke:

Viri:

Acredolo, L. in Goodwyn, S. (2002). Baby signs: how to talk with your baby before your baby can talk. New York: Contemporary books.

Baby Sign Language. Pridobljeno 23. 12. 2016, s spletne strani: http://www.allsands.com/Kids/Education/babysignlangua_rql_gn.htm  

Domicelj, M. idr. (2012). Znakovno sporazumevanje z dojenčki in malčki: priročnik. Ljubljana : Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana

Vrtačnik, P. (2013). Razvoj govora od rojstva do drugega leta starosti. Pridobljeno 15. 12. 2016, s spletne strani: https://www.zd-lj.si/zdlj/images/stories/dokumenti/Razvoj%20govora%20od%20rojstva%20do%20drugega%20leta%20starosti.pdf

Preberi še