Piše: Nosečnica in mamica Ana
Klara gre v vrtec, vendar komaj oktobra. Študentje imamo ta luksuz, ker imamo cel september še počitnice, ki jih bomo seveda do zadnjega izkoristili. 🙂
Ne vem, ali bo to za Klaro lažje ali težje. Največji živžav uvajanja bo že mimo in predvidevam, da v začetku oktobra, vrtci ne bodo več polni le joka, ampak bodo že preplavljeni z igro, nasmehi in prijateljstvi. Tako bom verjetno malo lažje »uvajala« – čeprav ne razumem ravno tega izraza in planov, načrtov mame, ki naj bi za to besedo stali. Jaz bom pač Klaro pripeljala v vrtec in bo tam, kolikor bo lahko. Mislim da za to ne potrebujem plana, ampak le dober občutek, ki ga mame seveda imamo! 🙂 Po drugi strani, pa bodo prijateljstva že sklenjena (seveda verjamem, da bo med njimi še prostor za Klaro), rutina že vzpostavljena, otroci že zaljubljeni v vzgojiteljice. Pa saj hudih težav ne pričakujem, je Klara bolj ciganske sorte. 😉
In kaj od vrtca pričakujem?
- Iskrene in ljubeče vzgojiteljice.
- Da bom komaj čakala, da mi hči priteče v objem.
- Da ne bom tako obupano iskala varuške, da bi bila vsaj kakšno uro malo manj mama.
- Da bom bolj kvalitetno preživljala čas, ki mi bo s Klaro ostal.
- Da se bo odvadila plenic. 😛
- Zdravih obrokov – če že doma je bolj po študentsko. 😀
No, zadnjih dveh ne mislim čisto resno. 🙂
Preberi še
