Piše: nosečnica Petra
V zadnjih dneh pred porodom je obiskovanje školjke precej pogosto. Naj povem, da je lulanje v nosečnosti že tako ali tako povečano, ampak v zadnjih tednih pred porodom se obiski školjke znatno povečajo.
Čez dan to ni tak problem. Večino dneva v zadnjem mesecu preživiš doma, kjer je prostor za opravljanje male potrebe vedno zelo blizu. Tudi če greš na sprehod v mesto, vedno lahko zaviješ v katero koli gostilno/restavracijo, saj si nihče ne upa poslati ven nosečnicem kljub temu da nisi njihova stranka. Če greš na sprehod v naravo, moraš pač s seboj vzeti robčke in lulaš v naravnem položaju. Če se z avtom odpraviš na daljšo pot, lulaš na vsaki drugi bencinski črpalki in zbiraš bone za 50 centov (Jih kdo rabi? Jaz jih imam polno in jih z veseljem podarim!).
Problem je noč. Kljub temu, da imava WC točno 10 korakov od mojega dela postelje, se je ponoči res težko vstati in priti do WC-ja. In kar je drugi največji problem, čisto vsakič, ko se ponoči zbudim in grem do školjke, ugotovim, da sem strašno žejna in popijem vsaj pol kozarca vode. In veste kaj to pomeni …
No, če ne veste, si poglejte opis današnje noči.
Spat sva šla ob 22:05 (pred tem sem si umila zobe in šla lulat).
Lulanje ob 22:17.
Lulanje ob 22:33.
Lulanje ob 23:57 (Preden sem pogledala na uro sem si mislila: “u, zagotovo je že ura 4, prespala sem skoraj velo noč!”).
Lulanje ob 01:15.
Lulanje ob 02:30.
Lulanje ob 04:46.
Lulanje ob 7:45.
Pa saj veste, to je le biološka priprava na tisto, drugačno vstajanje sredi noči, ki sledi po rojstvu otroka. Mislim, da takrat ne bom imela časa zjutraj napisati članka s podrobnimi urami svojega vstajanja, ampak bom lahko le vesela, da bo moj otrok sit in naspan.
Preberi še
