Kakšno finančno breme predstavlja otrok

piše: mamica Ana

Veliko prijateljev me sprašuje, koliko zapraviva za otroka, če porabiva veliko več denarja, kot sva ga prej. Zato sem se odločila predstaviti naše izdatke, ki so bili namenjeni Klari od rojstva, pa do danes.

Preden pa začnem naštevati, bi želela povedati, da sem skoraj vsa oblačila ter opremo za dojenčka dobila na izposojo, največ od sester in svakinje. Hvaležna njim, sem morala kupiti zares le nekaj stvari (nekaj seveda tudi za dušo :)). Mogoče si sedaj mislite »Hja, srečka, jaz pa nimam nikogar.« Pa ni res. Mogoče nimate sester z otroci, ampak otroške oblekice skoraj vse mame shranijo. In zagotovo imate kakšno prijazno sosedo, ali pa ima vaša mama kakšno dobro prijateljico, sodelavko, katere vnuk je ravno dopolnil dve leti in večino stvari ne potrebujejo več. O tem bi vam več lahko povedala Petra, ki je dobila oblačila od vsaj petih različnih mamic in lahko bi imela dva vozička, če bi želela (seveda zastonj).

Do mladih mamic so vsi zelo radodarni. Je pa res, da nimamo zato skoraj nič novega. Voziček ni vintage ali po najnovejši modi in posteljica, v kateri spi Klara, je nekaj pokvarjena in je zato stranica, ki bi se morala spuščati in dvigati po želji, fiksna. Oblačila tako majhnih otrok so navadno zelo lepo ohranjena, bo pa mogoče vaša punčka oblečena bolj v fantka ali fantek v punčko, če boste oblačila dobili v dar.

Če pa nimate prav zares nikogar, ki bi vam lahko stvari posodil, obstaja še ena res poceni rešitev. Na bolhi, FB skupinah, se prodaja ogromnooo otroških oblačil. In najceneje pridete skozi, če najdete mamo, ki ima eno leto starejšega otroka in se z njo dogovorite, da vam proda vsako leto celotno garderobo otroka (poznam mamico, ki tako dela in plača 100 eur za poletno garderobo in 100 eur za zimsko garderobo. Dobi pa vse, od čevljev, bund, kopalk, tako da ji ni treba nič več dokupiti.

Ne dovolite družbi, da vas prepriča, da potrebujete nove stvari. Čeprav mamice rade tekmujejo, katera lepše obleče svojega otroka, ne pozabite, da je otrokov nasmeh tisti, ki ga naredi najlepšega (tako kot nas, mar ne? :))

Zdaj pa k našim financam.

Mesečno porabimo:

  • 12 eur plenice
  • 6 eur robčke pri previjanju
  • 2 eur vlažilni robčki
  • 1 eur previjalno podloga
  • 3 eur blazinice za dojenje
  • 10 eur frutki za na pot in kakšna banana ali korenček več kot ponavadi.

Ja, tudi mene je presenetilo da je tako malo mesečnih odhodkov, je pa res da poskušam izkoristiti vse večje popuste – na primer kupim zalogo robčkov, ko jih ima Lidl (so seveda veliko ceneje), ali pa ko ima Tosama akcijo. Plenice kupujem v dmu, kjer imajo enkrat na mesec 25% popust na en izdelek za študente. In takrat kupim seveda največji paket. 🙂 Pa tudi v Sparu in drugih trgovinah imajo take popuste. Tako se da kar nekaj prihraniti.

Do sedaj smo porabili:

  • 22 eur za osebno higieno Klare (pena za temenca, palčke za ušesa, fiziološka raztopina, plenice za na bazen)
  • 8 eur pripomočki (flaška za vodo, slinček)
  • 120 eur oblačila (krstna obleka, prvi čevlji, klobuček, trak za ušesa, pa še kakšna oblekica za dušo :))
  • 30 eur igrače (knjige, lesene kocke in še neka lesena igrača za Miklavža)
  • 40 eur spodnje majice in modrčki za dojenje

In to je vse, od februarja do danes, ko je Klara stara 10 mesecev (razen potrebščin, ki jih potrebuje mama po porodu). Zdaj lahko sami presodite, ali porabiš veliko denarja za otroka. Pa ne pozabite, da dobite 114 eur na mesec otroškega dodatka. 😉

Preberi še

Prva bolezen in nekaj novega v meni

piše: mamica Ana

Prejšnji teden je Klara prvič zbolela. Prebolela je Šesto otroško bolezen. Nič nevarnega, le visoka vročina in nekaj izpuščajev. A ob tej bolezni sem se naučila nekaj novega o življenju z otrokom.

Med počitnicami bi morali iti s prijatelji na Dunaj. Dan prej je Klara dobila vročino, proti večeru pa je vročina upadla in bila sva v dilemi ali iti, ali ne. Ob očitnem slinjenju sva mislila, da je zobek končno na poti in sva vročino pripisovala temu. Ker je bila to za nas prva izkušnja bolezni tako majhnega otroka, sva se odločila, da ne gremo in novico žalostna sporočila prijateljem. Razmišljala sem, kako enostavneje bi bilo, če bi bil bolan kdo izmed naju. Točno bi vedel kaj te boli, kako se počutiš ko vročina pade, približno veš tudi, kako se boš počutil naslednji dan. In poleg vsega tega, je s teboj na poti vedno tvoj najboljši prijatelj – lekadol. 🙂

Pri otroku pa ničesar od tega ne veš. Lahko mu le izmeriš temperaturo in vidiš, če ima zamašen nos. Vse ostalo je le nesmiselno ugibanje. In ne moreš kar na pot, ker otrok je ob bolezni ekstremno siten in cel dan bi se le dojil in pestoval. No, izkazalo se je, da sva se pravilno odločila, saj je naslednji dan Klara dobila 40 °C vročine.

Nisem bila pripravljena na to, da se nam lahko plani za počitnice porušijo. Vedno sem bila zagovornica stila življenja, v katerem te otrok ne omejuje, lahko greš z njim skoraj povsod, kamor bi šel tudi brez njega. Tokrat pa se to ni izšlo.

Ampak ker sem mama, se nisem mogla strmati, ker se ni izšlo po moje. Še kakšno leto, pa se bo Klara strmala zaradi tisoč in enega razloga, zato je zdaj zadnji čas, da se naučim prilagajati situaciji in ljudem okrog sebe. In seveda, da (poleg mojega moža, ki to že obvlada) postanem jaz tista, ki poskušam v neprijetni situaciji poiskati nekaj dobrega.

Tako smo po Klarini bolezni, namesto Dunaja, odkrivali lepote Pohorja.

 

Preberi še