Piše: mamica Ana
Moj prvi nasvet je, naj novopečeni očetje nazdravijo na otroka prvi dan ko se rodi in ne večer preden mora v porodnišnico po mamo in otroka.
No, mi na to nismo pomislili in naš prihod domov je bil katastrofalno zabaven. 🙂 Ne vem kdo je bil bolj zmartran in nenaspan. Jaz, ki v zadnjih treh dneh nisem spala skoraj nič, ali zmačkan Klemen.
Pa so kljub temu bili to eni najlepših dni v življenju, a hkrati tudi najtežji. Boleči šivi, dojenje, ki se zdi takrat prava umetnost, hormoni pa čisto podivjani. Na eni strani solze sreče, na drugi strani občutek, da mi je Klara vzela moža, da nikoli več ne bo kot prej.
In ne. V teh dneh ni prostora za obiske (to je moj drugi nasvet). Tudi mame ali tašče ne potrebuješ. Takrat ugotoviš kako zelo ljubeč, skrben in usposobljen negovalec je lahko tvoj mož.
Kaj pa je dobrodošlo? Dostava hrane, mamin telefonski klic, šopek rožic in prijazna patronažna sestra.
Napis na vratih za dobrodošlico
Preberi še
Hihih, ja naš ati je prišel tudi zmačkan 😉 Je bilo pa vsaj stanovanje zelooo pospravljeno, je vsa družba pomagala pospravit za sabo.
Ko sva midva prišla domov mi je bilo tako lepo, veliko crkljanja, tudi solzic, ampak se spomnim samo lepih. Očetje res znajo biti skrbni in ljubeči negovalci.
Se pa glede obiskov ne bi povsem strinjala… Kakor komu paše. Meni je veliko pomenilo, da so prišli domači mimo, pokrižat naše dete, izrečt dobrodošlico. In prinesli kaj za pojest 😉 Saj so bili kratki obiski, max. pol ure. Je pa res, da so naši vsi blizu in se nikomur ni bilo potrebno vozit čez pol Slovenije.
Pozdravljena, Ema!
Kot si napisala, za obiske velja kakor komu paše. Se tudi strinjam glede domačih obiskov, ampak meni so bili ljubši krajši (saj mame-babice navadno to vedo :)). Pa tudi jaz sem bila zelo vesela taščinega in maminega obiska s kosilom. 🙂
Hvaležna pa sem bila, da so prijatelji (teh je lahko veliko) počakali z obiskom. Čeprav bi od navdušenosti takrat vsem rada pokazala malo Klaro. 🙂