Oznaka: Porod

Kaj pa po porodu?

piše mamica Helena

Poporodno obdobje je polno novih izzivov in sprememb, ki si jih mladi oziroma novopečeni starši tekom nosečnosti niti ne predstavljamo. Ravno zato sem v prvi nosečnosti naredila to napako, da sem podcenjevala napor in izzive, ki mi/nama jih bo prineslo poporodno obdobje.

Kljub temu da imaš doma dišečega dojenčka, si na toplem in varnem, je lahko to obdobje, ko mame oz. starši pademo v stisko. Sama sem o tem že pisala tukaj.

Verjamem pa, da je lahko čas po porodu tudi zelo, zelo lep, doživet in miren. Le nekaj predpriprave je potrebne. No, če si tak tip človeka kot jaz. Veliko bolje se počutim, če imam občutek kontrole ter predvsem tega, da sem se na nekaj dobro pripravila. 

Začela sem s poslušanjem brezplačnega predavanja pri DOULA ASJA, ki se posveča prav pripravam na poporodno obdobje. Ter tudi tekom priprave na porod pri Veva, spletna šola za starše, kjer dobiš vsebine glede priprave na porod in pa tudi napotke, kako se soočati z izzivi, ki pridejo po porodu – npr. predavanje ABC dojenja, ki bi po mojem mnenju moral biti obvezen za vse nosečke. 

No, kako sva se priprave na POPORODNO obdobje lotila midva?

Pogovor s partnerjem

Veliko sva se pogovarjala (že preden sem drugič zanosila), kako nama je bilo pri Lari, kaj naju je spravljalo v stisko, kaj bova v drugo naredila drugače, kje sva ‘kiksnila’ oz. nisva pričakovala, da bo tako. 

Priprava starejše hčerke

Ko sem izvedela, da sem noseča, sva to novičko takoj delila tudi s starejšo hčerko. Želela sva, da je že od začetka vključena v to nosečnost. Seveda je bila takrat še premajhna, da bi ‘skrivnost’ takoj izdala (če imate večje otroke, je glede tega za razmisliti, ker so zelo iskreni in morata vedeti, če želita nosečnost takoj deliti tudi z drugimi).

Tekom nosečnosti in pregledov sva jo poskušala čim bolj vključevati s tem, da je pomagala pri pranju in zlaganju oblekic, sestavljanju vozička, šivanju dekice, montiranju lupinice v avto. Na ta način je imela možnost biti vključena. 

Veliko smo se tudi pogovarjali kako bo, ko bo prišla sestrica (zadnje dva meseca, prej je bilo mogoče nesmiselno glede na njeno starost). Vedela je, da bom šla v porodnišnico, da me nekaj časa ne bo, da se je tudi ona rodila v porodnišnici. Razložili smo ji, s kom bo doma v tem času, ko naju z Gregorjem ne bo, in da naju bosta onadva prišla iskati, ko bom lahko prišla domov.

Hkrati sva se zavedala, da bo tudi ob prihodu novorojenčice potrebno poskrbeti za Laro. Pripravljeni smo na to, da bo morda potrebovala več pozornosti in jo bo potrebno na različne načine zamotiti (ni slabo, če si morda naredite plan aktivnosti, ki jih boste počeli – kot nek urnik ali rutino). 

Prav tako sva pozorna na to, kako govoriva z njo in kako okolica govori z njo. Trudila se bova, da ne bova uporabljala dojenčice za razlog, da se ne moreva z njo igrati, brati, kuhati, … ampak bova stavke obrnila drugače. Npr. Ne morem se igrati s teboj, ker dojim – na mesto tega, uporabim raje Lara, takoj ko bom lahko pridem in bova sestavili kocke. 

In še drugi zelo pomemben vidik glede komunikacije – večkrat sem iz ust prijateljev, sorodnikov ali znancev slišala, kako so rekli Lari, joj sedaj boš pa morala mamico deliti, joj a boš kaj ljubusumna, o, sedaj bo pa vse drugače. Lari je bilo kljub temu da besed ni v polnosti razumela, ob tem vidno nelagodno. Takrat sem prevzela pobudo in rekla nekaj v smislu, super se bomo imeli, komaj čakamo in vse bomo zrihtali. Več nas je, lepše bo! Taki stavki otroka razbremenijo neke odgovornosti in predpostavk kakšni bodo in kako se bodo obnašali. Ja, verjetno bo ljubusumna in ja, verjetno bo nekako reagirala na prihod sestrice. Ampak naloga nas staršev je, da to primerno naslovimo in zreguliramo vsa ta čustva. Svoja, njena in od okolice. 

Priprava na to, kaj me/nas čaka (dojenje, navezanost, rojstvo mame, …)

V prvi nosečnosti so bile moje misli nekako takšne: 

Ah, še vsaka je rodila, bom pa tudi jaz; v skrinji naj si pripravim hrano?? Pa saj grem samo roditi, saj ne bom bolna; Dojenje? Ok, no mogoče na to bi se pa lahko pripravila. 

A boste ugibali katera od teh stvari mi je bila najlažja? 

Seveda, dojenje. Pa še tu sem imela kar nekaj izzivov. Ampak razlika je bila, da sem bila na to pripravljena z znanjem in podkrepljena s tem, da sem vedela, kje prositi za pomoč. 

Zato sem si sedaj naredila seznam, na katerih vseh področjih se moram opolnomočiti, se opremiti z znanjem. Tokrat je bil pri meni fokus predvsem na porodu. Kaj si želim in česa ne bom dopustila, da se mi dogaja.

Predlogi, ki bi jih dala prijateljici prvorodki: 

  • POGOVARJAJ se s partnerjem o vajinih pričakovanjih drug do drugega in do poporodnega obdobja
  • Beri, glej, poslušaj in informiraj se o DOJENJU
  • Pripravi se na POROD in res dobro razišči KAKO si želiš roditi
  • Beri o NAVEZOVANJU z dojenčkom in da je največ kar lahko narediš za dete to, da ležiš in se stiskaš z njim

Hrana

V prvem poporodnem obdobju je bila skrinja prazna, midva sva pa iz dneva v dan delala plane za kosila in večerje. Saj to je kar funkcioniralo, dokler se Gregor ni vrnil nazaj v službo in ker je bil to prvi otrok. Kasneje sem par tednov živela od kruha in poli salame. Ker drugega enostavno nisem uspela skuhati oz. niti energije nisem imela. 

Predstavljala sem si, da bom dojenčico podojila, odložila in bo spala. Jaz bom pa tačas lahko skuhala. Saj podojila se in zaspala je. Ampak spala je pa samo, če sem sama ležala zraven nje ali pa jo nosila v nosilki. Zato je kuhanje ali pospravljanje ali karkoli drugega odpadlo. 

Sedaj sva se na to pripravila malo drugače: 

  • Napisala sva 14 dnevni jedilnik (namenoma ga ne bom delila, ker mislim, da je najbolj pametno, da si napišete jedilnik z jedmi, ki jih pri vas običajno kuhate. Mislim, da je zelo neefektivno, da bi delila, kar pri nas kuhamo, ker če tega običajno ne jeste, ne verjamem, da boste v poporodnem obdobju pripravljeni na nove kuharske podvige :)) 
  • Svojo mamo sem prosila, da mi je skuhala golaže in juho za v skrinjo
  • Nekaj zelenjave sva si zrezala in zamrznila, da je že pripravljena za v lonec
  • S taščo sva se dogovorila, da 1x/teden skuha kosilo še za nas
  • Na zalogo sva kupila neka osnovna živila (moko, sladkor, sol, grisine, oreščke, pašto, riž, …), ki lahko stojijo, da nama v prvih tednih ne bo treba v velike nabave, ampak samo po svežo hrano. 

Obleke

Pripravila sem si poseben predal, v katerem so že pripravljene obleke za po porodu. Udobne spodnje hlačke, spodnje majice za dojenje, modrčki za dojenje, nogavice, blazinice za dojenje, nosečniške pajkice in ohlapne majice. S tem, ko imam dovolj primernih, udobnih in svežih oblačil, se bom počutila veliko bolje. 

Obiski

Glede na to, da živimo v času pandemije, so obiski še bolj pereča tema kot običajno. Super je, da se s partnerjem pogovorita, ali si želita obiske takoj ali bi si želeli najprej nekaj časa samo zase. 

Ljudje smo si različni in jaz sem tisti tip ljudi, ki obožuje družbo, obiske in uživa, ko ima veliko ljudi ob sebi. Vseeno sem pa pri Lari ugotovila, da mi je pasalo veliko obiskov, ampak po malo časa. Torej vesela sem bila, da je kdo prišel, ampak ne za dve uri. Običajno sem po 45 minutah že postala nervozna in živčna in sem želela mir in počitek. Ne vem kako bo sedaj, vem pa, da bom znala lažje to skomunicirati in na vljuden način to povedati. 

Tokrat sva se malo bolj pogovarjala, kako in kaj si želiva glede obiskov. Najine meje oziroma kriterije sva postavila nekako takole. 

  • Dobrodošli so tisti obiski, ki: 
    • bodo razumeli, če jim rečeva, da sva vesela, da so prišli, ampak sedaj potrebujemo malo miru;
    • ne bodo pričakovali, da jih bova postregla s 6 hodnim menijem;
    • pridejo zdravi;
    • bodo spoštovali najino željo po tem, da si ob prihodu umijejo ter razkužijo roke in pridejo v čistih oblačilih – torej ne v oblačilih, v katerih so bili npr. v službi (pa tu ne gre zato, da bi dojenčka zavijala v vato, gre enostavno zato, da živimo v časih, ko je to potrebno in novorojenčki nimajo še dovolj razvitega imunskega sistema, da bi se uspešno borili z različnimi virusi. Verjemite, da bo za lizanje ograj, basanje zemlje v usta in raznih drugih načinov za navajanje na bacile več kot dovolj.)

Prijateljica

In še zadnja, a zelo, zelo pomembna točka je ta, da imam na liniji prijateljico, ki bo poslušala vse moje tegobe, jamranja, stiske in hkrati se z menoj veselila ob vseh mejnikih, slikicah in brezveznih videoposnetkih, ki jih bom pošiljala. 

Poleg Gregorja, s katerim bom vse to delila, mi veliko pomeni, da imam še prijateljico, s katero lahko delim take trenutke. 

In hvaležna sem, da nimam samo ene take. Ampak več njih. Hvala ti in hvala vam, drage moje. Vse vam bom trojno vrnila, ko boste tudi ve (spet)na tem.

Priprava na porod

piše nosečka in mamica Helena

Med prvo nosečnostjo sem se veliko obremenjevala s samo nosečnostjo in strahovi, ki mi jih je prinesla. Gnezdila sem že skoraj od začetka nosečnosti, nabirala oblekice in ostalo opremo. Veliko sem se posvečala pripravi na dojenje, ker imam nekaj prijateljic, ki so z menoj podelile izkušnje o težavah z dojenjem. 

Na sam porod se pa nisem kaj dosti pripravljala, saj nekako nisem niti vedela kaj pričakovati. Z dobro vero in zaupanjem v osebje, porodnišnico in njihovo rutino sem se prepustila.

Moj prvi porod me je zanamoval predvsem zato, ker se nisem počutila spoštovano, slišano in nisem se zmogla postaviti zase, prav tako v tistem trenutku možu nisem znala povedati kaj sploh želim in potrebujem (naj povem, da v resnici nisem želela nič posebnega, samo osnovno sočutje in spoštovanje porodnice).

Zato, sem se odločila, da se tokrat opolnomočim in poiščem pripravo na porod, ki mi bo pri tem pomagala. 

Na IG profilu @studentskamama sem sledilke prosila, če mi lahko iz osebne izkušnje svetujejo kvalitetne priprave na porod.

Spodaj sem naredila seznam omenjenih, izpostavila glavne značilnosti vsakega progama (osredotočila sem se na online skupinske priprave na porod. Posamezni izvajalci ponujajo tudi druge oblike in možnosti, za več si poglejte njihove spletne strani), termine izvajanja, cene in izobrazbo predavateljev (več o njihovih referencah si prosim prav tako preberite na njihovih spletnih straneh, ker sem izpostavila samo določene certifikate oz. pridobljeno izobrazbo!!). Na koncu sem dodala še dve šoli za starše in knjige, ki sem jih ali sama prebrala v prvi nosečnosti ali so mi jih sledilci predlagali.

Priprava na porod

Veva.si

PROGRAM: ZA TVOJ LEP POROD

PONUJA: 
  • 8 videopredavanj (Rojevam opolnomočena, Premagati strah pred porodom, Porodna bolečina ali porodna moč?, Partner pri porodu, Porodni načrt in komunikacija z osebjem, Skrivnosti porodne babice, Zlata ura po porodu, ABC dojenja, Realne plati starševstva)
  • Ogledaš si jih lahko kadar želiš, ostanejo ti tudi po porodu

PREDAVATELJI: Jasna Gumze, dipl. Samostojna babica, Marina P. Frangež, porodna dula, Urška Repnik, svetovalka za dojenje

CENA: 139e

TERMIN: Trenutno so razpisani do aprila (začetek vedno 1. v mesecu)

SLEDILCI PRIPOROČAJO, KER: 

  • Celostno pripravijo na naravni porod, predavateljice so babica, doula in svetovalka za dojenje, prejmeš ogromno uporabnih vsebin, kasneje ti tudi osebno odgovorijo, če imaš kakšno specifično vprašanje.

SPLETNA STRAN: https://veva.si

Rojstvo ljubezni – Nina Jenštrle

PROGRAM: »Čudovit porod« – program za pareali»Individualne priprave na porod«

PONUJA: 

  • 6 srečanj (Nosečnost oblikuje otroka, Skrivnosti zdravega poroda, Porodna bolečina ali izvor moči, Gibanje in dihanje med porodom, Prvi skupni čas z dojenčkom, Porodna zgodba in delitev izkušenj)
  • Ali individualna sečanja (posamezna traja 90 min)

PREDAVATELJI: Nina Jenštrle, univ.dipl.psihologinja, mednarodno potrjena doula CD(DONA).

CENA: Ni navedena na spletni strani

TERMIN: 4. 5. – 8.6. 2021 (ČUDOVITI POROD)ali INDIVIDUALNA PRIPRAVA – po dogovoru

SLEDILCI PRIPOROČAJO, KER: 

  • Je jasno ter poglobljeno povedano. Super je tudi za partnerja. Predavateljica je dula, ki o rojstvu govori iz srca, po sami pripravi točno veš kaj se dogaja v telesu, kaj je sprejemljivo in kaj ne, kako kaj vpliva na otroka, kako se spopasti s popadki in bolečino.

SPLETNA STRAN: http://www.rojstvoljubezni.si

Babica Maja

PROGRAM: Priprava na porod: NAPIŠI SVOJ PORODNI IN POPORODNI NAČRT!

PONUJA: 

  • 3 zoom predavanja (Moč porodnega načrta, Medicinske intervencije in lajšanje porodne bolečine, Izzivi četrtega tromesečje in abc dojenja)

PREDAVATELJI: Maja Koprivnikar, dipl. babica

CENA: 120e

TERMIN: 25.-27.-29. januar 2021  – ponedeljek, sreda, petek od 17.00 – 20.00 ali 22.-24.-26. februar 2021  – ponedeljek, sreda, petek od 17.00 – 20.00

SLEDILCI PRIPOROČAJO, KER: 

  • Detajlno razloži potek poroda, kako se psihično pripraviti na porod, optimalne položaje, razloži zakaj veliko rutinskih postopkov ni potrebnih. Bila je babica v ordinaciji moje ginekologinje med prvo nosečnostjo in je res srčna, predana ter strokovna.

SPLETNA STRAN: https://babicamaja.com

Simone Kindermann – Roditi z nasmehom

PROGRAM: Skupinske priprave na porod v živo ali preko spleta za tiste, ki si želijo le moje priprave v manjši skupini, ne pa tudi spremljanja na porod.

PONUJA: 

– 5 srečanj (Fiziološka priprava telesa na porod, Porod I., Porod II., Dojenje, Poporodno življenje)

PREDAVATELJI: Simone Kindermann, certificirana porodna in poporodna doula ter inštruktorica priprave na porod.

CENA: 250e

TERMIN: na spletni strani nisem zasledila termina – piše, da je potrebno spremljati FB stran

SLEDILCI PRIPOROČAJO, KER: 

  • Drugo ali več rodkam pomaga predelati težke izkušnje iz prvega poroda, ker je super ženska in nudu konkretno pripravo.

SPLETNA STRAN: https://roditiznasmehom.com

Čustvena priprava na porod

PROGRAM: SKUPINSKA PRIPRAVA NA POROD

PONUJA: 

  • 5 srečanj po 120min (Pozitivna naravnanost k porodu, Opremljeni porodni spremljevalci, Psihološki pristopi k bolečini, Uspešna komunikacija z osebjem, Soočanje z izzivi po porodu)

PREDAVATELJI: Tara Huges, dipl. na Univerzi Sigmunda Freuda (SFU) iz psihoterapevtske znanosti

CENA: 150e

TERMIN: Termina nisem zasledila na spletni strani.

SPLETA STRAN: https://www.custvenapripravanaporod.si

Klavdija Slapar – Ataleya

PROGRAM: CELOSTNA PRIPRAVA NA POROD

PONUJA: 

  • 1x individualna priprava v udobju vašega doma (max 2,5 ure) in 
  • 1x posvet s fizioterapevtko Anno – FizioMama.

PREDAVATELJI: Klavdija Slapar, diplomirana babica in IBCLC® svetovalka za dojenje

CENA: 190e

TERMIN: po dogovoru

SLEDILCI PRIPOROČAJO, KER: 

  • Nudi celostno podporo, zelo kvalitetna, strokovna in na nivoju priprava na porod

SPLETNA STRAN: https://ataleya-svetovanje.com

Izidora – Sočna vila

PROGRAM: DELAVNICA ZA BODOČE STARŠE: PRIPRAVA NOSEČNICE NA POROD

PONUJA: ​

  • ​Delavnice za bodoče starše(4 različne delavnice po 3h – priprava nosečnice na porod, dojenje in prvi dnevi z dojenčkom, partnerjeva podpora pri porodu, pravilno rokovanjein nega novorojenčka)
  • 1x mesečno na ​zoomuali posnetek

Posamezna delavnica traja 180 min oziroma tako dolgo, dokler ne odgovorimo na vsa odprta vprašanja.

PREDAVATELJI: Izidora in Nina (o referencah si preberite na spletni strani)

CENA: 100e (vse 4 delavnice skupaj)

TERMIN: 7. 1 – 25. 1. 2021

SLEDILCI PRIPOROČAJO, KER: 

  • Izidora je srčna, prijetna in sočutna ženska. Doživeti bi jo morala vsaka. Meni je prirprava zelo pomagala pri porodu, pri dojemanju sebe in mojega otročka.

SPLETNA STRAN: https://www.izidora.si/priprava-nosecnice-na-porod.html

Druge oblike priprave na porod, ki ste jih predlagale:

Agata Hren – rumenordeča 

  • NeoFertility svetovalka – pomoč pri zanositvi ali pri izogibanju zanositve 
  • duhovna priprava na porod (za več info jo individualno kontaktirajte)
  • https://rumenordeca.com

Akupunktura (dr. Gostenčnik)

  •  6 akupunktur in še dodatni 1-2 za stimulacijo popadkov, kadar nosečnost poteka čez termin. 
  • http://akupunktura.si

Šole za starše

Veliko Zdravstvenih domov se je v času epidemije organiziralo in pripravilo ONLINE šole za starše. 

Pobrskajte po spletu, če v vašem bližnjem ZD to omogočajo (nekaj sem jih sama našla ampak je tega preveč, da bi vse vključila).

Spodaj vam prilagam dve šoli za starše, ki sem jih sama zasledila ali ste mi jih priporočali. Prva je brezplačna in se je bom gotovo udeležila tudi sama. 

Študenti tretjega letnika babištva organizirajo ŠOLO ZA STARŠE pod vodstvom profesoric Zdravstvene fakultete

PROGRAM: 

  • Sprejemanje in lajšanje porodne bolečine
  • Porod in porodna okolja
  • Poporodno obdobje in novorojenček

TERMIN:11. do 13. 1. 2021ob 17 uri. (PRIJAVA NA IG PROFILU – studenti_babistva)

CENA: Brezplačno

Banjanje.si

PROGRAM: RAZVOJ DOJENČKA od rojstva do prvega leta. (Gibalni razvoj otroka od 0 – 1 leta, možne pasti, ki Vas čakajo v razvoju, polaganje in ravnanje z novorojenčki in dojenčki, nošenje otroka HANDLING, otroška nogica in obuvala, gosta hrana, spanje, prostor za diskusijo in vprašanja)
Zraven pridobite svoj priročnik različnih vaj od rojstva do 1. leta. 

PREDAVATELJICA: Denisa Lavrenčič, akreditiran inštruktor lokomotornega, socialnega in mentalnega razvoja za dojenčke in predšolske otroke
TERMIN: 4 dni (7.1. – 10.1. od 19:00 – 21:30uri)
CENA: 50,00€

KNJIGE

Katarina Kompan Erzar, Andreja Poljanec – Rahločutnost do otrok

  • Knjiga, ki jo priporočam VSAKEMU staršu. Sama jo skoraj vsak teden vzamem v roke in kaj iz nje preberem. Zame osebno je to najboljša knjiga za pripravo na starševstvo, ki ti poda koncept sočutne/rahločutne vzgoje in kaj to sploh pomeni.

Wilma A.K.: 10 P-jev za uspešno dojenje

Porodne zgobe– knjiga 31 slovenskih mamic, ki so opisale svojo zgodbo

Ina May Gaskin: Modrost rojevanja

Kelly J. Townsend – Skozi nosečnost z Jezusom

Več o knjigah si lahko preberete tudi v dveh že napisanih člankih KNJIGI, KI JU PRIPOROČAM OB PRIPRAVI NA POROD in Knjigi, ki ju priporočam ob pripravi na porod 2.

Okrevanje po porodu

Okrevanje po porodu

Piše: mamica Petra

Nisem si mislila, da se okrevanje po porodu lahko tako razlikuje. Po prvem porodu nisem razumela žensk, ki lahko že naslednji dan sedijo, vstanejo, nosijo svojega otroka in podobno. Sama sem bila namreč zelo utrujena, še 3 tedne nisem mogla sedeti na zadnjici, ker so me šivi in raztrganine tako bolele. Veliko se mi je vrtelo in na splošno sem se zelo slabo počutila. Zato tudi nisem bila preveč vesela obiskov, sprehodov, previjanja, kuhanja in podobno.

S tem razlogom sem se na drugo okrevanje res dobro pripravila z zalogo zamrznjene hrane v zmrzovalniku, hrano za obiske, nakupila vse potrebno, da bo moj mož čim manjkrat moral v trgovino in bo lahko čim več časa pri meni in dvigoval hčerki. Pa to ni bilo potrebno.

V bistvu sem spremembo dojela že dve uri po porodu, ko so mi v porodno sobo dostavili zajtrk. Prinesli so pladenj, poln dobrot, jaz pa sem se okorno poskušala namestiti na bok ter v bočnem položaju namazati in pojesti kos kruha. V sobo je pokukala babica in mi rekla, zakaj se ne usedem in normalno pojem obrok. Debelo sem jo pogledala: “A lahko?” Ona pa se je nasmejala in odgovorila: “Seveda, saj niste bili nič šivani.” Kot v počasnem posnetku sem se potem poskušala usesti na svojo zadnjico. Niti trohico me ni zabolelo. Kar vrisknila sem: “Pa saj to ni mogoče, lahko sedim na riti!” Babica in Kristjan, sta prasnila v smeh, jaz pa sem se še bolj udobno namestila v sedeči položaj.

Verjetno si ne predstavljate kaj pomeni, če po porodu ne moreš sesti na zadnjico, ker te ta nepredstavljivo boli in kakšno srečo imaš, če lahko nanjo sedeš brez bolečin. In kar hvaležna sem, da sem imela raztrganine in bolečine po prvem porodu, da sem sedaj po drugem vesela čisto vsakič, ko sedem na zadnjico.

Morala sva ovekovečiti sedenje ob zajtrku v porodni sobi 🙂

Preberi še

porodna zgodba

Porodna zgodba: Eva, 12. januar 2018

piše: mamica Ana

Moja druga nosečnost je minila prehitro. Bolj kot se je bližala koncu, bolj sem tehtala, kaj je najpomembneje, da še postorim v času pred rojstvom: pišem magistrsko, se pripravljam na porod, preživljam kvaliteten čas s Klaro ali sama s Klemnom. Vse se mi je zdelo tako zelo pomembno, vsega sem si želela. Vsak dan sem torej krmarila med temi prioritetami, le za pripravo na porod mi je zmanjkovalo časa, oziroma sem ob večerih, ko naj bi o porodu kaj brala, se pogovarjala s Klemnom, največkrat zaspala s Klaro. V začetku januarja, 3 tedne pred PDP-jem sem začutila, da me je poroda strah. Na prvi porod sem se zares dobro pripravila, tokrat pa sem temu posvetila premalo časa (malo sem tudi računala na pozitivno prvo izkušnjo in da je drugič itak lažje). Klemen je moral tisti teden nekaj prevzeti v Ljubljani in sklenila sva, da to dopoldne (ko je Klara v vrtcu) izkoristiva za pripravo. Odpovedala sem se pisanju magistrske in skupaj sva se odpeljala v Ljubljano. Na pot sem vzela knjigi, ki sem ju prebrala že v prvi nosečnosti (kateri, si lahko preberete tukaj). Prebrala nekaj porodnih zgodb, se pogovarjala o poteku poroda, o željah, o mojem prvem porodu. Preizkusila sva se tudi v igri vlog – kako bi odreagirala, če bi mi želeli sprožiti porod, predreti ovoje, če mi ne bi dovolili hoditi med popadki,… (dobra vaja, priporočam).
Čez en teden, pa se mi je nenadoma začelo pred očmi bliskati, dela vidnega polja nisem videla. Opisala sem Klemnu kaj se dogaja. Hitro je začel možgančkati, brskati po literaturi. Izmeril mi je pritisk, ki pa je bil OK. Poklicala sem svojo ginekologinjo, ki me je napotila kar na urgenco. Neee, pa ravno smo zmenjeni s Klemnovimi starši, da gre popoldan Klara k njim v varstvo in pri njih tudi prespi, midva pa greva v Ljubljano na božični koncert. Čez 15 minut so motnje videnja ponehale in odločila sva se, da greva na urgenco, če se bo to ponovilo. Popoldan sva se tako odpravila v Ljubljano in po poti opravila še drugi del intenzivne priprave na porod. Prelep večer je bil in prva samska noč (brez Klare). Drugo jutro pa se je bliskanje ponovilo, v nekem trenutku polovico slike nisem videla. Klemen je bil odločen, da greva na urgenco. Od tam so me poslali na ginekološki oddelek, s sumom na preeklampsijo (izmerili so mi malo previsok tlak). Ginekologinja se je odločila, da me obdržijo na oddelku. Zame je bil to velik šok, jokala sem še cel dan. Ne razumem zakaj se mi bolnica zdi tako strašna. Krivim hormone. 😀 V bolnico mi je Klemen prinesel vse potrebno za pisanje magistrske, hotela sem izkoristiti “proste” dni. Popoldan so mi večkrat izmerili tlak, ki je bil vedno malo previsok. Naslednje jutro sem začutila blage popadke, ki so se pokazali tudi na CTG-ju. Hitro so minili, so pa potrdili moje občutke, da bom rodila pred predvidenim datumom (manjkalo je še 9 dni). Dopoldan sta me prišli obiskati prijateljici, Tamara in Sergeja, obe študentki medicine. Med obiskom je v sobo prišla sestra in mi še enkrat izmerila tlak. Tokrat je bil res visok. Na obrazih obeh prijateljic sem zaznala zaskrbljenost. V kratkem pogovoru sta mi tudi povedali, da je to za nosečnico previsoko. Čez nekaj minut je prišla v sobo zdravnica, in prijateljici prosila, da za trenutek zapustita sobo. Sporočila mi je, da so se zaradi izredno visokega tlaka odločili, da mi porod sprožijo. Sedaj. Nadaljuje, naj vzamem stvari in počakam sestro, ki me bo pospremila v porodno sobo. Za trenutek so se mi podrle sanje lepega poroda. Zdelo se mi je, da sprožitev izključuje vse moje želje naravnega poroda in pred očmi sem imela le ure in ure predihavanja popadkov sama, v bolnici. Namesto doma, s Klemnom, v prijetnem vzdušju. Zdravnica je odšla, v sobo sta spet stopili prijateljici. Povedala sem jima, da mi bodo sprožili. Razumevajoče prikimata in razumem, da je to najbolje zame in za otroka. Pokličem še Klemna, ki se prav tako strinja z odločitvijo zdravnice. Vsi skupaj so me pomirili (Hvala Sergeja in Tamara, da sta bili z mano in me pomirjajoče pospremili do dvigala :)), jaz pa sem se v tistem trenutku odločila, da zaupam in ostanem dobre volje. Na hodniku pred porodnimi sobami se mi je predstavila prijazna in nasmejana babica Melita. Pokazala mi je porodne sobe in naselila sem se v ta veliki, tisti z žogami, ribstolom, blazinami, gugalnikom in novo posteljo. Babica mi je razložila, da bo lahko mož ves čas zraven, da mi bodo prinesli tudi kosilo, svetovala mi je naj se dobro najem in veliko pijem, ker bom potrebovala energijo. Na radiu mi je poiskala Ars postajo, razkazala mi je še tuš, wc, sprostitveno sobo (tisto s TV-jem in kavčem) in hodnik, po katerem lahko predihavam popadke ter odšla. Kamen se mi je odvalil od srca. Vedela sem, da bo s tako prijetno babico porod lep.
Ko je prišel Klemen, sva si najprej navdušeno ogledovala vse pripomočke, ki so bili v sobi. Kmalu je v sobo vstopila zdravnica, me seznanila s postopkom sprožitve in mi v nožnico vstavila tabletko za mehčanje materničnega vratu. Ura je bila 12. Deset minut za tem sem že začutila prve popadke. Babica mi je prinesla kosilo. Malo sem jedla, malo sem se sprehajala ob predihavanju nežnih popadkov. Mislim, da je bilo moje telo že skoraj pripravljeno na porod, sicer ne vem, če bi popadki prišli tako hitro. Ko sem pojedla, mi je babica predlagala, naj si vzamem eno uro za tuširanje in naj z vročo vodo tuširam trebuh v smeri urinega kazalca. Upoštevala sem njen nasvet in res je bilo prijetno. Popadki so postajali vedno močnejši, zadnji pa me je “spodil” izpod tuša. V porodni sobi so me nato za 15 minut priklopili na CTG. Babica mi je prinesla še hladilni gel in žogico, s katero me je Klemen lahko masiral. CTG je bil OK, lahko sem se šla sprehajati. Po nekaj predihanih popadkih na hodniku sva se preselila nazaj v sobo, saj so bili že tako močni, da sem težko hodila. V sobi sem odkrila popolno kombinacijo ponujenih pripomočkov: sedela, gugala sem se na žogi, ko pa je prišel popadek, sem se uprla na ribstol, Klemen pa je z vso močjo pritisnil na moj križ. Ta dva položaja sem menjavala naslednji dve uri. Popadki so bili tako močni, da mi je po dveh urah začelo zmanjkovati moči. Vmes sta se babici zamenjali, sedaj je bila z nama tudi zelo prijazna babica Mojca. Ko me je videla da že en čas trdo delam, mi je previdno ponudila predrtje ovojev. Tudi sama sem potiho o tem že razmišljala, saj sem vsak popadek upala, da mi bo odtekla voda. Sklenila sem počakati še par popadkov. Čutila sem, da popadkov več ne sprejemam z veseljem in dobrodošlico, kot sem se do tedaj trudila. Zato sem privolila v  predrtje ovojev. V trenutku ko sem se ulegla na posteljo, sem bila še bolj hvaležna, da sem popadke do sedaj lahko predihavala stoje. Po predrtju se je vse odvilo tako hitro, da sem komaj dojela. Najprej dva tako močna popadka, da sem podvomila, če bom to zmogla. Čutila sem, kako se dete spušča po porodnem kanalu. Neverjeten občutek. Po teh dveh popadkih sem v dveh iztisih, ob 16:30 porodila deklico Evo. Bila sem evforična, srečna. Klemen je tudi tokrat potočil kakšno solzico sreče, mene pa pa ovenčal s ponosom. Tri ure smo še kraljevali v porodni sobi in se zahvaljevali. Tudi Evo sva v našo družino sprejela s pesmijo iz najinega poročnega obreda.
Tokratna izkušnja poroda v Mariborski porodnišnici, mi bo res ostala v zelo prijetnem spominu. Po porodu me je Klemen še vprašal, kaj več si sploh še lahko želiš, kaj bi bilo drugače, če bi šla roditi na primer na Jesenice, ki slovijo kot najprijaznejša porodnišnica v Sloveniji. Res je, izpolnili so vse moje želje porodnega načrta, čeprav tega tokrat nisem zapisala. Le na začetku sem babici rekla, da bi rada rodila naravno, kolikor bo seveda mogoče. Nihče me ni vprašal po britju, klistirju, čeprav je bilo za to več kot dovolj časa. Na voljo sem imela kar nekaj pripomočkov za predihavanje popadkov, prost hodnik, tuš, skratka, vse, kar sem do sedaj spoznala preko drugih porodnih zgodb. Na postelji sem ležala samo za CTG, ter ob iztisu (na boku). Brez epiziotomije. Nič niso hiteli s prerezom popkovine. Osebje nadvse prijazno in vzdušje prijetno, z zatemnjenimi lučmi in nežno glasbo. Pravljično. Hvala!

Eva, dobrodošla v našem domu.

Preberi še

Nosečnica na snegu

Bolečina s pomenom

2 komentarja

Piše: noseča mamica Petra

Eno leto nazaj me je bilo strah, nisem vedela, kakšen bo moj porod, koliko časa bo trajal in kako boleč bo. Tega nihče ne more vedeti vnaprej.

Danes se porodne bolečine sploh ne spomnim. Spomnim se le, kateri film sem pogledala, preden mi je odtekla voda, panike, ker je bil Kristjan še na treningu, spomnim se smešnih pripetljajev iz porodnišnice in tega, da sestra ni mogla razumeti, da sem si od vseh prostih sob v Mariborski porodnišnici izbrala najmanjšo. Potem se spomnim nekaj popadkov. Vem da so boleli, vendar se bolečine sploh ne spominjam. Ne morem pozabiti, kako je najin dojenček prvič zajokal in ponosa v očeh mojega moža.

Jaz ne vem kako smo sprogramirane mame. Ampak če me vprašaš danes, eno leto po porodu, ti bom odgovorila, da porod sploh ne boli. Pa vsi vemo, da temu ni tako. Verjetno je to zato, ker je to edina bolečina, ki ima pomen. Vedno ko nas namreč nekaj boli, pomeni, da je z našim telesom nekaj narobe in to navadno ne vodi v izboljšanje stanja. Porod pa je edina bolečina, ki ima smisel. Na koncu se iz te bolečine rodi nekaj, kar si nihče, ki še ni starš ne more predstavljati. Rodi se tvoj otrok in rodiš se ti, mama.

Dan, ko sem postala mama

 

Preberi še

Dojenje

Dojenje: stres ali udobje?

Leave a comment

Piše: noseča mamica Petra

Dojenje je nekaj najlepšega, kar lahko da mati otroku. Na začetku je bilo zame to tudi neverjetno boleče, zakomplicirano in težko. Sama sem prvi mesec uporabljala nastavke, zbolela za dvema mastitioma in se, ravno obratno kot večina mamic dandanes, ubadala s tem, da imam preveč mleka. A potem je dojenje steklo in ne predstavljam si, koliko več časa, denarja in omejenosti pri naših potovanjih bi mi vzela priprava adaptiranega mleka, če ne bi vztrajala. Sama menim, da ni prav nič narobe, četudi se otroci hranijo preko stekleničke, prav tako bodo zrasli v normalne odrasle. Seveda pa je za mamo in otroka veliko lažje, bolj zdravo, cenejše in udobneje, če se otrok doji.

Kot verjetno veste, dojenje spodbuja krčenje maternice, meni je pomagalo izgubiti nekaj kilogramov po porodu, čeprav sem jedla veliko več kot v nosečnosti (kar je edino pravilno, saj z dojenjem porabimo več kalorij kot v nosečnosti!), nasploh pa se materino mleko spreminja glede na potrebe otroka. O tem si več preberite v Willmini knjigi 10 P-jev za uspešno dojenje. Srčno priporočam, da knjigo preberete že v nosečnosti. Zagotavljam vam, da vas bo nasmejala, na sploh pa boste izvedele pomembne in zanimive informacije, ki jih jaz nagonsko nisem vedela.

Še eno stvar bi rada delila z vami. Ko sem 3 dni po porodu dobila vročino in mastitis, ter morala k zdravniku, sem mislila, da sem na dnu. Zdravnica mi je rekla, da mi bodo odrezali dojki, če se ne znebim vozličkov v njih. Seveda se to kar tako ne zgodi. Sama sem bila po porodu izredno občutljiva in doma sem jokala, da bom ravno zaradi dojenja ostala brez dojk. Ne vem, zakaj mi je bilo takrat tako škoda denarja. Danes vem, da bi plačala tistih par evrov, da bi k meni prišla svetovalka, mi dala nekaj napotkov, kako se znebiti mastitisa (poizkusila sem namreč čisto vse, kar je pisalo v knjigah in na internetu) ter me predvsem pomirila. Jaz pa sem zaradi sekiranja čez nekaj dni zbolela še za enim mastitisom in pristala na tabletah, čeprav to sploh ne bi bilo potrebno.

Polagam vam na srce, če imate težave z dojenjem, plačajte tistih nekaj evrov, pogovorite se s svetovalko in privarčevali boste marsikakšen evro, ki bi ga drugače dali za stekleničke in adaptirano mleko. Vse svetovalke so namreč imele težave z dojenjem, ko so same dojile. Mislim, da niti ena nima pravljične zgodbe. In s tem ni nič narobe. Vsi otroci so zrasli na dodatkih ali pa materinem mleku. Je pa lepše, če se mamica, ki ji dojenje ne steče, ne obremenjuje toliko, si poišče pomoč ter si tako olajša naporne prve dni.

Ta teden je slovenski teden dojenja. Slovenske svetovalke za dojenje cel teden nudijo brezplačna predavanja in nasvete. Več o tem si lahko pogledate tu: SLOVENSKI TEDEN DOJENJA

 

 

Preberi še

Čudovitost ženskega telesa

Leave a comment

piše: mamica Ana

Odkar sem zanosila, spremljam spremembe svojega telesa in se čudim. Kako veličastno je, kaj vse zmore. Kako pomembno nalogo ima žensko telo in kako popolno je!

Kaj vse je telesu samoumevno in stori samo od sebe!

Spomnim se, da sem prvič posumila, da sem noseča, ko so me srbele prsi – to so prve spremembe, že par dni po oploditvi! Telo začne akcijo priprave na otroka takoj. Za tem so sledile še druge spremembe – širjenje bokov, večji apetit in posledično pridobivanje kilogramov, večja potreba po spancu in seveda, večanje trebuha. Vse se odvija tako, kot je najbolj optimalno za otroka. V večini primerov se otrok med nosečnostjo obrne tako, da bo najlažje prišel skozi porodni kanal. In ko je vse pripravljeno, telo samo sproži porod. Začnejo se popadki, ki opravijo večino dela. Ja, tako je, ženska s svojo močjo samo na koncu pomaga, ko otroka iztisne, ostalo opravi telo samo. Fantastično, kaj? 🙂 In v času ko ženska rojeva, se v njenih prsih že pripravlja prvo mleko, ki vsebuje vse, kar novorojenček potrebuje, da čim lažje preživi prve trenutke svojega življenja. Na začetku ima mama mleka preveč, sčasoma, pa se količina prilagodi potrebam otroka. Mleko po meri. Noro, kajne? Vez med mamo in otrokom pa je tako močna, da ob otrokovem joku začne mleko teči kar samo od sebe. Še ena zanimivost: maternica se po porodu krči medtem ko mama doji. Verjetno tudi prej in potem, ampak najbolj intenzivno prav med dojenjem.

Po porodu, pa se mora mama odpočiti. V tem obdobju pravimo, da se ženska čisti. To obdobje traja približno 40 dni in s prenehanjem krvavitve, telo ženski sporoči, da si je opomoglo. Pa ne še za naslednjega otroka ;), to sporoči kasneje, navadno v roku enega leta, s ponovnim menstrualnim ciklom. Naše telo ve, kdaj je pravi čas za marsikaj, le poslušati ga moramo.

Preberi še

Porodni načrt oz. želje

Leave a comment

Piše: mamica Petra

Porodni načrt Če me je kdo v prvem delu nosečnosti vprašal, ali bom napisala porodni načrt, sem mu takoj in brez premisleka odgovorila, da ne. Prepričana sem bila, da babice v porodnišnicah ne marajo žensk, ki si zamislijo svoj porod, potem pa seveda ne gre vse po planu in so strašno nejevoljne. Po drugi strani nisem želela komplicirati in planirati svojega poroda, saj sem vedela, da se lahko zgodi karkoli.

Proti koncu nosečnosti, pa sem dobila nekaj pozitivnih spodbud za pisanje porodnega načrta, oziroma porodnih želja. Ena je bila ta, da se sama malce psihično pripraviš in razmisliš do kakšnih zapletov lahko pride. Po drugi strani so mi druge mame rekle, da ko prideš v porodnišnico ne moreš osebju povedati vsega, kar si želiš. Takrat namreč razmišljaš o drugih stvareh, kasneje pa si lahko razočarana, če kakšne čisto banalne stvari niso uresničene. Ena izmed teh je na primer, da očka prereže popkovino Tako sem se odločila, da bom napisala kratke porodne želje, ki bodo še vedno dovolj odprte, da ne bodo omejevale odločitev babic, ker sem zdravstvanemu osebju popolnoma zaupala. Tudi babica, ki je predavala na šoli za starše v porodnišnici nam je rekla, da so porodni načrti v mariborski porodnišnici zaželjeni, da babice približno vedo, kaj si porodnica želi. Naj pa seveda ne bodo ozko usmerjene in naj v primeru težav pri porodu puščajo tudi možnost drugačnega odvijanja poroda.

Moj porodni načrt je skupaj z vso dokumentacijo babicam izročil Kristjan, ko sem se jaz preoblačila. Babice so ga prebrale in vse moje želje so bile upoštevane. Za to sem jim res hvaležna.

Porodni načrt

Moj porodni načrt oziroma porodne želje

Preberi še

porodnezgodbe

Knjigi, ki ju priporočam ob pripravi na porod

Leave a comment

piše: mamica Ana

Kot vsega, je tudi knjig za pripravo na porod prava poplava. Poleg knjig pa seveda še veliko revij, forumov in  facebook skupin, na katerih lahko dobiš veliko informacij o porodu, pripravah, ter seveda najbolj zaželene – izkušnje. Toplo priporočam čim manj forumov oziroma vsega, kar v tebi pusti strah in nemir, namesto miru.
Pred porodom sem bila (in še vedno sem) vključena v facebook skupino, kjer sem dobila veliko koristnih nasvetov za sprotno pripravo (o prehrani nosečnice, pripravi materialnih stvari za dojenčka ipd.).  Iskala pa sem še kaj, kjer bi lahko dobila celosten pogled na porod (bila sem čisto zmedena, ker sem imela veliko informacij, ampak vsaka izmed njih je imela svojega avtorja in bila tako nezdružljiva z drugimi informacijami). Tako sem našla ti dve knjigi, ki ju toplo priporočam:

  1. PORODNE ZGODBEporodnezgodbe V knjigi so zbrane porodne zgodbe slovenskih mamic. Sicer je na tržišču veliko knjig z porodnimi zgodbami, a če niso to zgodbe iz slovenskih porodnišnic, ti te niso prav v veliko pomoč, saj ne veš kaj od napisanega je pri nas sploh mogoče in kaj ne. V knjigi so opisane najrazličnejše zgodbe, ki ti dajo realen pogled v slovenske porodnišnice.
    Več o knjigi si lahko prebereš tukaj.
  1. SKOZI NOSEČNOST Z JEZUSOM skozinosečnostzJ
    Knjiga mi je bila v pomoč že od začetka nosečnosti, ko sem prebirala o razvoju otroka, prehrani nosečnice. Še bolj pa proti koncu, ko sem veliko brala o porodnih fazah, medicinskih posegih, lajšanju bolečin, premagovanju strahu, umirjanju, ter najbolj o duhovni pripravi na porod – v sodelovanju z možem, ter kot pravi že naslov, kako zraven povabiti še Jezusa.
    Več o knjigi si lahko prebereš tukaj.

Preberi še