Piše: noseča mamica Petra
Eno leto nazaj me je bilo strah, nisem vedela, kakšen bo moj porod, koliko časa bo trajal in kako boleč bo. Tega nihče ne more vedeti vnaprej.
Danes se porodne bolečine sploh ne spomnim. Spomnim se le, kateri film sem pogledala, preden mi je odtekla voda, panike, ker je bil Kristjan še na treningu, spomnim se smešnih pripetljajev iz porodnišnice in tega, da sestra ni mogla razumeti, da sem si od vseh prostih sob v Mariborski porodnišnici izbrala najmanjšo. Potem se spomnim nekaj popadkov. Vem da so boleli, vendar se bolečine sploh ne spominjam. Ne morem pozabiti, kako je najin dojenček prvič zajokal in ponosa v očeh mojega moža.
Jaz ne vem kako smo sprogramirane mame. Ampak če me vprašaš danes, eno leto po porodu, ti bom odgovorila, da porod sploh ne boli. Pa vsi vemo, da temu ni tako. Verjetno je to zato, ker je to edina bolečina, ki ima pomen. Vedno ko nas namreč nekaj boli, pomeni, da je z našim telesom nekaj narobe in to navadno ne vodi v izboljšanje stanja. Porod pa je edina bolečina, ki ima smisel. Na koncu se iz te bolečine rodi nekaj, kar si nihče, ki še ni starš ne more predstavljati. Rodi se tvoj otrok in rodiš se ti, mama.
Dan, ko sem postala mama
Preberi še
Vse najboljše Juliji….?????
Hvalaaaaaa 😉