Piše: fit mami Kim Potočnik
Po začetnem šoku, solzah, sreči in veselju zaradi dveh črtic, ki potrdita nosečnost, se vsaka ženska verjetno začne spraševati, kako naj spremeni prehrano, navade, gibanje, da bo njen otroček imel idealne pogoje. Vsekakor se počutje razlikuje od nosečnice do nosečnice: nekatere imajo večji apetit, spet druge komaj spravijo kaj vase, nekatere so polne energije, druge pa zjutraj kljub dolgemu spancu komaj vstanejo iz tople postelje. Kako pa je z gibanjem in športanjem v tem občutljivem obdobju? Prav zaradi prej naštetih razlik med nami je težko dati kakršen koli drug nasvet kot: poslušaj sebe in svoje telo! Tudi sama sem se držala tega nasveta, ki sem ga prebrala na mnogo spletnih straneh, ko sem iskala priporočila glede športa v času nosečnosti.
Ker se počutje spreminja skozi prvi, drugi in tretji trimester, je vsak trimester zgodba zase. Nekatere nosečke v prvem trimestru zaradi slabosti niti pomislijo ne na šport, kasneje pa se počutijo super in hodijo na sprehode, kolesarijo do faksa, tečejo ob lepih popoldnevih, ob deževnih pa zavijejo v fitnes.
Sama sem pred nosečnostjo dve leti obiskovala treninge crossfita, večinoma 3 do 4-krat na teden, in ker si nikakor nisem predstavljala življenja brez telovadbe, sem se odločila, da s treningi nadaljujem. Vadbe sem si s pomočjo trenerjev prilagodila, tako da:
- nisem obremenjevala trebušnih mišic, saj lahko pride do diastaze rektusov (razmaka trebušnih mišic);
- nisem delala vaj, kjer bi lahko padla (spustila sem razne poskoke, stojo na rokah);
- sem vaje izvajala bolj počasi, tako da nisem bila preveč zadihana, temveč sem se lahko vmes tudi pogovarjala;
- sem zmanjšala težo na palici pri počepih, mrtvih dvigih ipd.
Poleg tega se je pametno odpovedati rolanju, jahanju, športnemu kolesarjenju in ostalim športom, kjer lahko pride do resnih poškodb ob padcu.
Zelo pomembno je, da nosečke delajo vaje za mišice medeničnega dna oziroma t. i. Keglove vaje. Priporočljivo je, da se izvaja zaporedno 10 ponovitev po 10 sekund, z vmesno pavzo od 5 do 10 sekund. Priznam, da sem jih sama izvajala manj, kot sem si zadala na začetku, vendar mi je kljub temu vsaj dvakrat na teden le uspelo, da sem si vzela tistih nekaj minut. Na začetku je res težko, saj mišice medeničnega dna v nosečnosti slabše čutiš, sploh proti koncu, ko je otrok že malce spuščen, takoj po porodu pa jih čutiš nenormalno močno.
Za vse, ki imate to možnost, bi priporočala tudi obisk kakšne vadbe za nosečke, potem pa lahko vaje izvajaš tudi sama doma – tako sem storila sama.
Če se nosečnica dobro počuti, vadba dobro dene tako njej kot tudi otročku, poleg tega naj bi fit nosečka po porodu hitreje in bolje okrevala.
Sama bi kakršno koli obliko gibanja, pa naj bo to le preprost sprehod, priporočala vsem nosečkam, ki nimajo nobenih zadržkov glede gibanja s strani ginekologa. Čeprav velja, da športanje in naprezanje lahko povzroči prezgodnji porod, naj vas ne skrbi: kljub temu, da sem se celo nosečnost gibala, sem rodila en dan čez rok, en dan pred porodom (torej na dan PDP) sem bila na svojem zadnjem treningu s trebuščkom, tri dni pred porodom pa sem šla s kolesom iz Dravelj do Centra in nazaj. Vsem nosečkam želim čim lepšo nosečnost in neboleč ter hiter porod brez zapletov! 🙂
