Piše: mamica Petra
Ko se je opisana zgodba odvijala, se mi niti pod razno ni zdela smešna in rekla sem si, da je zagotovo ne bom povedala nikomur. Vendar če sedaj pogledam nazaj, se prigodi nasmejim in si jo tudi zato upam deliti z vami.
Dan po porodu v porodnišnici do mene pride vsakodnevna vizita. Ker ne vem, kaj vse bodo počeli z novorojenko ali mano, jih v strahu opazujem in čakam, kaj moram narediti, da bom videti v redu in bom lahko hitro šla domov.
Zdravnica reče: “Ali ste po porodu že šli na blato?”
V glavi se mi prižge rdeč alarm: “Saj sem ravno rodila in nekaj ogromnega spravila iz sebe, ni šans, da grem kakat, saj mi bo še kakšen organ ven ušel!”
S strahom iskreno odgovorim: “Emm, nee?”
Zdravnica s spremstvom me pogleda: “No, jutri greste domov, če boste vmes vsaj enkrat šli na blato.” Spremstvo mi pomoli nekaj majhnega: “To je svečka, s tem si pomagajte.”
Pred očmi se mi stemni. Ne rečem nič, ker sem v šoku. Po glavi mi šviga: “Ha, kaj je to svečka? Spomnim se, da jo je moja mami uporabljala, ko smo bili majhni in imeli vročino. Ter da je to potekalo nekje v predelu zadnjice.”
V glavi obdelujem primerne rešitve tega nelagodnega položaja. Lahko se zlažem, da sem šla na veliko potrebo in nihče ne bo vedel, da nisem šla. V isti sekundi se spomnim, da to ni dobra ideja, saj bo še slabše, če mi doma kaj čudnega uide ven. Moja želja, da grem domov naslednji dan, pa je ogromna. Tako se odločim, da bom nekako uporabila svečko.
Grem na stranišče, nadenem si rokavice, ki sem jih dobila poleg svečke, se usedem na školjko, komaj odprem embalažo in si ogledam svečko. Pojma nimam, kam naj jo vtaknem, saj sem med porodom dobila tudi hemoroide, ki situacijo še poslabšajo. Rokavice so mi prevelike in svečka mi zaradi tresočih se rok pade v školjko.
Potegnem vodo in se odločim, da nikomur ne povem, da ne znam uporabiti svečke. Psihično se prepričam, da bom po kosilu šla na veliko potrebo. Ker ves čas do takrat mislim le na to, mi uspe.
Mislim, da sem bila ob tem kakanju v porodnišnici tako srečna, kot je bila moja mami takrat, ko sem se prvič pokakala v kahlico.
Preberi še
