Piše: mamica Petra
“Kaj pa počneš ves dan sedaj, ko imaš dojenčka?’” me vpraša skoraj vsak, ki pride na obisk.
Malce se zamislim in odgovorim: “Dojim, previjam, spim, vmes pa poskušam še jesti …” Potem dobim tisti pogled, ki si ga v glavi prevedem v besede: “Aha, v bistvu nič ne delaš.”
Ob nenehnem ponavljanju tega vprašanja, sem se nekoliko zamislila in začela bolj podrobno spremljati svoj dan.
Recimo, da se dan začne ob 00:00. Takrat moje dete spi, saj se je pred pol ure nazadnje podojio. Potem se zbudi nekje ob 3:00, ko jo v (svojem) spanju previjem in nahranim. Po pol ure nato zaspi in se ponovno zbudi okoli 5:00. Spet se podojiva. Potem se dojiva in previjava še ob 7:00 in 9:00. Nato se “uradno zbudim”, a ker Julija dopoldne res rada je, se navadno dojiva kar celo dopoldne (z vmesnimi 10-minutnimi odmori), tako da komaj pojem zajtrk. Če iskreno priznam, je to moj najljubši del dneva, saj sva s hčerko čisto sami, se gledava in dojiva. Sploh si ne predstavljate, kako lepo je, ko se malo bitje pri tebi tako umiri in prav čutiš, kako je srečno. Tega občutka se ne da opisati.
Potem Julija zaspi za malce dlje časa, jaz pa poskušam vsaj približno urediti stanovanje. Nato do enih popoldne skuham kosilo, da ga s Kristjanom pojeva, ko pride iz službe. No, kosilo skuham v miru, ko pa želim jesti, se navadno oglasi tudi Julija, ki še ne razume, da moje kosilo postane hladno, medtem ko ona je svojega. Potem gremo ven na približno enourni sprehod. Po sprehodu sledi pomivanje posode, pranje in zlaganje oblačil … Vmes še kakšno dojenje, previjanje in kopanje oz. nega, v kateri moja hči res uživa. Potem pride večer, ko s Kristjanom pojeva večerjo in takrat imava čas zase ali prijatelje, saj se Julija zvečer umiri. Nato poskušam iti čimprej spat, saj nikoli ne vem, kakšna bo noč.
Povzetek mojega dneva: v resnici ne vem kaj konkretnega v dnevu naredim, a vsak moj dan je tako poln in lep. V naslednjem mesecu bodo na urnik prišle še nove obveznosti, kot so opravljanje vaj na fakulteti, učenje za izpit in pisanje magistrske naloge … Čeprav mi je naša študentska mama Ana ravno včeraj povedala, da so prvi trije meseci najbolj mirni …
V bodoče pa lepo prosim, ne sprašujte me kaj delam čez dan, ker še sama ne vem natančno. Vem samo, da mi je lepo in prav nič dolgčas. 🙂
Preberi še
Hihi. Približno tako sem se počutila pet let nazaj, ko mi je družbo delal prvi član. Zdaj pri tretjem (prva dva sta tudi doma), se pa že jaz sprašujem, kaj sem takrat počela. 😉
Hehehe. To maš pa čisto prav 😉 Ampak mislim, da te pri tretjem otroku nihče več ne sprašuje kaj počneš doma in ti veš kaj odgovorit