Piše: očka Kristjan
V sredini avgusta sva s Petro zakorakala v tretje skupno leto po poroki. Spomini nanjo so še vedno čudoviti. Prav tako dnevi po tem, ko sva prebirala ogromno lepih misli in odpirala darila.
Med njimi se je znašel bon za dve osebi za dve nočitvi v stanu na planini Krstenici nad Bohinjskim jezerom. Pri sebi sem si rekel, kako dobro, da bova z ženo sama na oddihu le za naju dva. Bona seveda prvo jesen nisva izkoristila, saj sva se dogovorila, da bova naslednje poletje. Petra je bila lani visoko noseča, tako da je ta plan hitro padel v vodo. Ko sva v začetku poleti izvedela, da pričakujeva še eno bitje, je bil to znak, da letos moramo izkoristit darilni bon. Tako smo se dogovorili, da odidemo na planino zadnji septembrski vikend.
In res v petek smo se zjutraj odpravili proti Bohinju, prevzeli ključ v Stari Fužini in se odpeljali do planine Blato. Od tam smo imeli uro in pol strme poti do vrha planine. Sam sem bil opremljen z garderobo in prehrano vseh treh, Petri pa je na hrbtu delala družbo Julija. V začetku si nisva točno predstavljala kje bomo bivali, saj na planini ni elektrike, krave pa so že odgnali v dolino. Ko pa smo prišli na vrh in odprli vrata svojega začasnega doma, so bile vse skrbi odveč. Pričakal nas je topel stan z vsemi potrebščinami za lagodno bivanje: štedilnik na drva in plin, topla voda, kopalnica in stranišče, da o tem da smo imeli tudi televizijo sploh ne govorim. Nahajali smo se namreč v osrčju Triglavskega narodnega parka na višini 1670 metrov nad morjem v miru, ki mu v mestnem vrvežu ni para. V soboto zjutraj smo zgodaj vstali, napoved je bila, da bo jasno vreme. Kaj je lepšega kot sončni vzhod v gorah. Tega žal zaradi megle nismo doživeli, se pa je kasneje zjasnilo in imeli smo čudovit sončen dan. Ker so bili moji starši in sestra Jerneja prav tako v Bohinju so nas prišli obiskat, mi pa smo jim pripravili kosilce. Kljub nizki temperaturi, smo v sončnem dnevu uživali veliko časa zunaj. Zvečer nas je obiskal še prijatelj Karel, naslednje jutro pa smo že poromali nazaj v dolino. Ker smo veliko hrane pojedli, sva si s Petro zamenjala nahrbtnike. Popoldne smo se ustavili še v vodnem parku Bohinj, kjer smo še malo počofotali in tako zaključili z dolgimi študentskimi počitnicami. Danes pa tako že s polnim zagonom proti novim izzivom. Več o našem pohajkovanju si oglejte v fotogaleriji.
Preberi še
