Piše: oče Kristjan
Čas res hitro mine, Petra pa je že v drugi polovici svoje druge nosečnosti. Le še nekaj mesecev in naše stanovanje bo ponovno napolnjeno z jokom novorojenčka. Kar pa popolnoma drži pa je, da ja njena druga nosečnost v določenih pogledih čisto drugačna kot prva.
- Že ob trenutku, ko sva izvedela za novo bitje, sva vedela kaj naju čaka. No ja, ali pa tudi ne, ker bo sedaj poleg novega člana tudi že velika sestrica Julija.
- Zanimivo je, da Petri kava, ki jo ima zelo rada, v tej nosečnosti diši in si jo večkrat zaželi, med prvo pa ji ni na misel padlo da bi jo (toliko) pila.
- Nosečniška slabost se je, tako kot prvič, pojavila tudi sedaj. Drugače kot prvič je to, da moram v času Petrinih slabosti nujno jaz menjati plenice, v nasprotnem primeru ona še več bruha.
- Tudi naša potovanja so precej drugačna. Že res, da je v avtu en član več, a kaj ko vso prtljago za tri člane sedaj prenaša le oče. Včasih ima en dojenček prtljage za dva odrasla.
- Ob večerih, ko Petra uspava Julijo lahko velikokrat tvegam le eno. To, da poleg Julije zaspi tudi moja žena in od skupnega večera ostane praktično nič.
A to še ni vse. So tudi dobre plati.
- Ker veliko več dviguje Julijo in je poleg nje aktivna, ima sedaj manj kilogramov kot v prvi nosečnosti. To ji daje več samozavesti, prav tako pa se več ne sekira za strije, ki jih je dobila že prvič.
- Ob neprestanih aktivnostih in polnemu delavniku včasih kar pozabi, da je noseča. To se prej zagotovo ni zgodilo.
- Malo pa se pozna tudi pri financah. Nosečniško kolekcijo Petra že ima, sedaj jo bo le nekoliko posodobila.
Ja, marsikaj se je spremenilo, nekaj na slabše, drugo na boljše. Ampak nekaj pa je ostalo popolnoma isto: komaj čakamo, da nosečnost mine! Zato, ker se resnično veselimo novega člana.
