Piše: nosečnica Eva

Še samo tri mesece! 40 tednov se sliši veliko, ampak čas pričakovanja kar nekako prehitro teče. Razmišljam o tem, koliko veselja je ta otrok prinesel na svet že samo preden se je rodil. Vsi ga tako nestrpno pričakujemo, midva z Davidom, bodoče babice in dedki, prababice in pradedki, prijatelji. Koliko lepega je ta otrok prinesel na svet že samo s tem, da je. Velikokrat se sploh ne zavedam, kakšno čast imam, da nosim v sebi to malo bitjece, ki raste, diha, pije, brca, sanja …

Hvaležna sem za ta dar od zgoraj! Nič v mojem življenju se ne more primerjati s trenutkom, ko sem zagledala tisti tako opevani plus na testu in nikoli ne bom pozabila, kako so se mi tresle roke in še nadaljnjo eno uro nisem prišla do sape. Da o spancu tisto noč sploh ne govorim! Nosečnost je bila za naju zelo želena, nisva pa računala in matematično načrtovala. Priznam, da tisti mesec nisva ravno najbolj pričakovala vesele novice, sem pa slutila, da se nekaj dogaja… dokler mi ni tudi moja poročna priča rekla, da se je moj zgornji del prsnega koša povečal☺ Potem sem si pa rekla: »Uf, Eva, nekaj pa je že na tem!« In je res.

V naslednjih tednih in mesecih sem od ne vem kje dobila motivacijo in zagon, da naredim še zadnje izpite na medicini, h katerim sem se prej neuspešno spravljala pol leta. Saj zdaj bom pa ja mama! Manjka mi samo še en izpit do diplome in letos sem si zasluženo vzela absolventa.

Ena izmed boljših stvari, ki jih je s seboj prinesla nosečnost (vsaj zame), je tudi ta, da sem veliiiiko manj podvržena čustvenim nihanjem. Včasih se pošalim in prijateljice še posebej goreče navdušujem, da bi zanosile, ker to pomeni kar nekaj mesecev brez PMSja in menstruacije☺ Odkar sem noseča sem manjkrat živčna, slabe volje in hkrati bolj srečna, vzhičena. Je pa res, da me kdaj pa kdaj nenapovedano oblijejo solze sreče in sem bolj dojemljiva in občutljiva. David se je moral na začetku kar navaditi, da sem se takrat, ko bi se prej najbolj razjezila, zdaj nenadzorovano razjokala. Zagotovo lahko rečem, da je nosečnost v vsakem pogledu pozitivno vplivala na najin odnos, saj naju je to še bolj povezalo in težko pričakujeva najinega prvega otročka.

Kljub vsakodnevnim ‘nosečniškim tegobam’, kljub dvomom in mnogim vprašanjem je moja nosečnost takšna – polna pričakovanja, polna veselja.